Utrinki, ki ostanejo v sredici spomina.
Sprehodi med snežinkami in sončnimi žarki po meni ljubi poti, moj prviiiii kruh, spečen za prijatelje, pogled na polnoč z mojega balkona. Tako je, kot si naredimo, ali, kot je spodaj zapisala Mah:
polnoč pride, polnoč tudi vedno mine ...
in novo leto je le noč, kot druge.
Še dobro, da noč tudi mine, nekateri bi usahnili brez juter. Jutra naša vsakdanja, jutra za praznik, jutra po prazniku, jutra v dvojini, jutra s samoto, jutra tišine, jutra s kavico, ah, jutra ...
5 komentarjev:
Mmmm... kako lep zapečen zlat rjav hrustljav dišeč mamljiv njamsi kako-sem-lačen kruhek. Hrsk!
Mimogrede: mnogomnogo (vsaj pretežno) sončnih dni v 2008. letu, kjerkoli že boste, ...
Iztik izyboy, lep zapečen zlat rjav hrustljav dišeč mamljiv njamsi kruh je vsak dan boljši, zato vabljena s Katjo, nismo še vsega pojedli.
Hvala za sončne želje, sicer imam zelo rada tudi dež, pa sneg, pa oblake ...
Ja, saj veš... mali princ in to... najbolj si želimo tist', kar nimamo (hkrati pa hitreje pozabimo tiste, ki so daleč?!), npr. sončka.
Pozicija: snegoljub.
Kakšen nezapečkar pa naj se nagradi z izletom v morske hribe;
Svoj čas sem se redno vozil na neki relaciji in sem poznal pot v vsakem letnem času, več let zapovrstjo. Ko je prišla zima in z njo mokre spolzke ceste, meglena pot, počasna vožnja, bla bla bla ... me je tako, z veseljem, prebudilo iz te nočne more, kadar so se drevesa odela v belo ivje ali drobno odejico snega, you know, ko so drevesa tako belo bela (ja, tako kot na prvi fotki). Juhej! :D
Pozicija : snegoljub, ga ni čez zimsko svetlobo. Upam, da si opazil, kako fotogenična je. Da bomo deležni kakšnega posnetka, tvojega, Katjinega. Čakam.
Objavite komentar