Če kaj res lepega dobim, želim deliti z vami. Tole je prišlo od moje ljube Anonimne.
Breze na Lovrencu, z njenih poti. Prispevek k svečanosti samote.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
skip to main |
skip to sidebar
premišljeno poetično vizualno
7 komentarjev:
a kakor bo, naj vam bo lepo.
le polno srce si nosi sreče.
le čarobnost skuha si napoj.
in: le polna struga vode lahko steče!
srečno moja draga levazleve!
Hvala, draga Mah, srečno tudi tebi. A ne zameri, če se mi zdi,da v tvojem voščilu nekaj manjka.
Naj nam bo lepo, a naj bo tudi hudo, ob polnem srcu in polni strugi potrebujemo tudi nasprotje, da nas bo trgalo in ko se bomo spet sestavljali, bomo živi bolj, kot smo bili. Danes se mi je tudi posvetilo nekaj:
za dobor samoto potrebujemo zavedanje, da nismo sami. Da so nekje vrata, za katerimi čakajo copati in čaj in blagodejne besede. Da lahko izbiramo. Brez tega je samota nevzdržno samotna. Varnost izbire iz samote ustvari razkošje.
Ps. Brez zamere, če je gornja meditacija malo mimo ali če odkrivam toplo vodo. Je en tak počasen dan s počasnim blagim sneženjem ...
ok.. bom malo priredila na tvojo meditacijo toooople vode
(ooo.. a je kdo rekel topla voda?)
ali pa že imam? grem prebrskat po neČasu, po izbiri po Varnosti, po samoti Razkošja..
izvoli. ju ask for it.
to spodnje je res bolj mahovnato prepredeno s tolikimi minusi, da si celotno sliko PROOOSIM naslikaj z zgornjim voščilom rdeče barve..
hehehehe - morda dobiš v paleti celo Oranžno? ah.. kam sem spet stopila.. kot praviš.. večer.. in blago sneženje in pravkar prižgana sveča po cimetu.. in maloprejšen pogovor o tem, kako je bilo včasih.. kako je veliko več tega, kar obstaja, imelo vonj.. (npr: se ti spomniš vonja sveče na taPravi smrečici..??)
::::::::::::::::::::::::
nihče ne bo zaznal prehoda.
noben od prebivalcev svoda.
vse to so le narisane in igrane Iluzije.
polnoč pride, polnoč tudi vedno mine.
obljube v kletke varno zaklenite.
nikogar blizu, preblizu ne spustite.
hrepenenje in trpljenje pihnite v noro noč.
nihče nikoli vam ne bo priskočil na pomoč.
in novo leto je le noč, kot druge.
prinaša v nas le dihe - nove, krute.
Ljubezni Ti želim: z novim jutrom, v sleherni dan.
da bil bi srcu svojemu do diha zadnjega predan.
Naj podam svoj strokovni komentar k fotki: uaaaau.
P.S. Pa ne zaradi vejice in NLP-oblačkov desno zgoraj, ampak zaradi uaaaau zgodbe na fotki. Tiste vrste zgodbe, ko se vsak zase zasanja v svoje misli.
Mah, jes aj ask for dis. In moram se, kajpak, strinjati s tabo. Ej, tudi meni v vsej tej virtualnosti najbolj manjka vonjanje. Je kaj močnejšega kot vonj planinskih nekošenih travnikov? In berem na tvojem blogu, da pišeš pismo travam. Upravičeno.
Iztok izyboy, jap, fotka z zgodbo!
Objavite komentar