ista slika isti prsti
vse je tam kot prej
in bližina in razdalja
in prisotnost mej
vse je tam kot prej
in bližina in razdalja
in prisotnost mej
kaj v to sliko je
naplavilo razliko
se je za očmi zdanilo
in črnina je odveč
ali se ni nič zgodilo
le bolj jasen je razgled
druga slika drugi prsti
vse je tam od prej
in bližina in razdalja
in prisotnost mej
9 komentarjev:
kako lepo se spletejo vsakdanje besede in oblikujejo misel trenutka
nimam besed.
".. se je za očmi zdanilo.."
(cariniki ostanejo brez dela)
Katja draga, še to ne vem, ali ni prav vsakdanjost nekaj najbolj nevsakdanjega.
Mah,da se ti besede pozlatijo!
To drži, se podpišem. Ampak razlika je v tem, da nekateri te nevsakdanjosti vsakdana ne zaznajo. Le-to opaziti in se je zavedati pa je velik dar :)
Torej, dobrodošli na palubi nevsakdanjih vsakdanjosti.
pustite me prosim, da to palubo drgnem s sirkovo krtačo.. in mi dovolite, da kdaj prisluhnem vašemu šepetu.
O, kaj naj bi to bilo, ta ponižna prošnja mahomila? Saj nisva ne jaz ne ti brez pogumnih jader, znava ujeti divje vetrove in bonaco, zato te lahko vidimn le kot nekoga, ki mi zravnano maha s sosednje palube.
VIRUS SREČE
"Včeraj zvečer,
ko sem zunaj prepeval pod zvezdami,
sem ujel virus sreče.
Neverjetno je nalezljiv-
zato me poljubi."
Hafiz
Mesečna romanca
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Zeleni veter. Zelene veje.
Ladja na morju
in konj na planini.
S senco ob pasu
ona sanja na balkonu,
polti zelene, las zelenih,
z očmi od hladnega stebra.
Zeleno, ki te hočem zeleno.
Pod ciganskim mesecem
stvari jo motrijo
in ona jih ne more motriti.
F.G.Lorca
Objavite komentar