po topli zimi
prihaja letni čas molčanja
trmasto se uleže vmes
kot prah kot sefia
na slike ki so bile
še včeraj v barvah
in ne pomaga
prekopljem vrt
in ne pomaga
in ne pomaga
dotaknem se
in ne pomaga
leži vmes
ranjen in zaklet
ne more peti
ne more govoriti
ne pomaga
fotografika: levazleve
16 komentarjev:
Lieto, dormendo i molti giorni,
mi sognero farfalla.
Verro da te
e giochero coi tuoi capelli,
Estate!
Silvano Demarchi
Vau. Oh, in kaj bi pomagalo? Vro� objem? Lepe sanje?
�elim ti jih, �im lep�e, M.
Pa res, kaj bi poleg vročega objema še pomagalo? Morda to, da bi naslednjič prekopala vrt s tistim, od kogar si se umaknila, ne s tistim, kogar si se dotaknila? Anonimni številka 2, X.
Mene zima sicer ni grela, a tvoj ne pomaga se me je dotaknil s presežkom. Ranjenost in zakletost sta mi znani, letni časi molčanja tudi, zdi se mi, da prepoznavam celo zvestobo motiva školjke na tvojih fotografikah. Seveda, samo zdi se mi, kajti tvoja izpoved se noče do konca izpovedati. Pušča, da tipamo, da se te DOTIKAMO, in vabi k umikanju.
Nomi, se bastasse una canzone a far piovere amore ...
Anonimna/i, pomagalo je marsikaj, ker pesem ni od včeraj, ampak iz ene prejšnjih pomladi. Pomagale so sanje, pomagal je vrt, zvestoba motiva ...
odpri dotik svoj kot odpirajo se češnjevi popki. naj te zajame v milino sveta.
Iz češnjevih popkov pa sladke sladke češnje, matej poll.
dotik časa kot naročen za vmesni letni čas.
pa vendar.. kje smo takrat?
prosim za vse neizrečenosti, da se oblikujejo v obliko Besede..
nikar molk, nikar.. samo tega ne. naj ga dotik preGlasi.
Draga mah, med neizrečenostjo in molkom je včasih obzorje razlike. Se mi zdi, pred čim svariš.
Tudi slutim, na kaj je mislil filozof, ko je zapisal:
'O čemer se ne da govoriti,
o tem je treb molčati.' (L.W.)
Besede pa so kot dotiki, slišimo jih po svoje, tako po svoje, da se čudim, kako se sploh sporazumemo.
Za LEVAZLEVE!
14:10, 22. 04. 2008 .. Avtor odsrcadosrca
Tudi tukaj ne znam noter priti!
Prosim, naj kdo poleti na pravi blog, in pozdrav od mene, desnezdesne!
Včasih je bolečina tako velika, da ni besede ... boli od želje govoriti in boli od molčanja, ker ni mogoče govoriti!
Vse dobro!
Odsrcadosrca, noter si! Včasih se vprašam, ali potrebujemo tunele, da bi kam prišli ali zato, da bi svetlobi dali lepše ime. In včasih preprosto mora bolet ...
A sem res noter?
:-) :-)
čudovito si razumela.
sklenjenih dlani hvala.
Odsrcadosrca in/ali ana od srca, prisrčno pozdravljeni pri levizleve.
Mah, da mi ne bo nerodno ...
Po zimi pa tudi mene zvije malo otopelosti. Res bi bilo priročno jo zbrisati kot prah. Prav poživljajoče pa je zamenjati prtičke, zavese, prestaviti kakšno omarico drugam. Moji so kar malo od presenečenja pretreseni, ko imajo nogavice na drugem koncu dnevne sobe ;)
Lepo te pozdravljam :) vvooodnarka !
vvooodnarka, oprosti za dolgopotujoči odziv, najbrž je tudi to posledica dolge zime. Ampak, maaaaj je v deželi in čas za menjavo - zaves. Res.
Objavite komentar