S temi besedami je odločno, a hkrati z neverjetno mehkobo v očeh začel svoj nastop Tomo Križnar v kulturnem centru v Krškem 15. 4. 2008.
Za krizo v Darfurju ni odgovorna samo narava, napredovanje Sahare proti jugu, vse nižji voda v arteških vodnjakih, vse manj zelene paše, umirajoča drevesa, ampak tudi ljudje, ki se niso prilagodili na novo nastajajoče razmere. Predvsem pa tisti, ki so konflikte izkoristili v svoje interese po pravilu divide et impera.
Če se Amerika in Kitajska ne bosta hitro dogovorili glede delitve sudanske nafte, se utegne vžgati vsa Centralna Afrika, do Konga, kjer je v zadnjih šestih letih neposredno zaradi vojne za koltan, iz katerega pridobivajo tantalijum, ki ga imamo vsi vgrajenega v kondenzatorjih naših mobilnih telefonov, računalnikov in digitalnih kamer, umrlo šest milijonov ljudi.
Velikim silam, ki se v prvem, drugem in tretjem svetu borijo za nadzor nad vodo, energijo, minerali, sužnji, izplen opravičuje vsa sredstva. Če bomo dopustili kar se dogaja v afriških kolonijah, bomo prakso uzakonili in utegne doseči tudi nas in naše otroke.
Čutim z žrtvami, ki jih srečujem, čutim, da je treba spremeniti dojemanje kdo smo, od kod prihajamo, kaj nam je početi in kam nam je pot. Zato delam na novi knjigi in dokumentarnem filmu. Ko bom končal, se bom skušal vrniti nazaj v Darfur.
(Tomo Križnar v svojih intervjujih)
8 komentarjev:
Nekoc se je nekaj raztezalo v predoru zgodovine,
nekaj lepega, nabitega,
kar nosi z nafto prepojenega otroka,
ki mu prepeva strupen trgovec.
Vzhod je spraseval kot otrok
klical na pomoc,
in zahod je njegov nezmotljiv ucitelj.
Ta zemljevid se je spremenil.
Svet gori,
iz njegovega pepela
sta si vzhod in zahod
izkopala skupen grob.
Ali Ahmed Said-Adonis
'V Koranu piše, da nas je Alah ustvaril različne zato, da bi se učili drug od drugega. Tu sem torej, da raziskujem, se učim in razvijam kot vse v Naravi. Vsaka izkušnja je darilo, celo blodna izkušnja se da uporabiti za nekaj dobrega …
Tu sem, da izkušnje delim z ljudmi okoli sebe in s tistim, ki se rojevajo za nami na mostu življenja iz ene večnosti v drugo.'
Tomo Križnar
"Kdo smo, od kod prihajamo, kaj nam je početi in kam nam je pot" je nekaj, kar kljub množinski obliki odkriva (in odkrije?) vsak zase. Križnar tako, da se lahko njegovi odločnosti in mehkobi v očeh res priklonimo, njegovi poslušalci z mobilnimi telefoni in drugo tantalijumsko opremo tako, da ga beremo in poslušamo. Spozna(va)mo resnico. Ali je to dovolj, da bi imela nubska plemena mir pred "civilizacijo", ki je nočejo? Je dovolj za naš, torej tudi moj mir? Tvoja (balkanska) dolina miru je lepa prispodoba, moji vprašanji pa sta na žalost retorični.
V Koranu piše, v Bibliji piše, Ali Ahmed Said-Adonis in levazleve pišeta, še imam oči za branje in sebe za učenje v različnosti. Križnarja spremljam do čolna, potem pa se vrnem v svoj sadovnjak, da delim (po eno) jabolko s tistimi, ki so "na dosegu". Ni pot v Darfur, je pa prav tako pot od sebe k drugemu in vedno tudi pot nazaj, da bi se lahko učenje na(d)gradilo.
Mila milja, vsak sam in zase, a tudi skupaj, skupaj. Mislim, da so Tomovi apeli uglašeni v tem duru. Tudi če ali pa prav zato, ker so poti naših civilizacij tekle različno in prihaja ob trčenjih do katastrof, ki so usodne predvsem za eno stran. Maji, Azteki, Aborigini, Navaji,Apači, Herero, Nube ... Vrsta je strašljivo dolga in strašljivo krvava. To, kar se je zgodilo/dogaja Bosancem, Baskom, Iračanom, Afganistancem, Romom, ni daleč od tega. In ni daleč od nas.
Res, draga/i anonimni,razumem sporočilo, tudi sama delim 'svoja' jabolka. Šteje.
' Tu sem, da skupaj z drugimi držim ta most napet tako, da sem vsaj obziren, če že ne pomagam tistim, ki si sami ne morejo.'(T.K.)
Dvojna milja in dvojni skupaj se bereta kot nekako blago karanje. Vem za vrsto, ki ni daleč, a vprašanji ostajata retorični; kljub temu hvala za odgovor. Vidim, da je na tvojem blogu citiranje vedno bolj "in", pa se pridružujem še jaz, da popravim vtis: "Nekje in nekdaj smo za kratek hip stopili v isti krog, v isto reko, v isto zgodbo. In se naslednjega jutra zbudili drugačni." (levazleve na svojem blogu)
Karanje? Nasprotno. Kar na prvi pogled izgleda kot dvojna milja, je treba pogledati še enkrat.
Hvala za vsak odziv, še posebej tak, ki me pripravi do tega, da berem večkrat.
Mila levazleve, kar zardevam. Se opravičujem in si ponavljam: tako je, če človek bere z razdalje dveh milj namesto ene; spregleda mile.
Objavite komentar