Strani

16. september 2007

Tišje od tišine



včasih pridem
sedet čisto k morju

davna voda pljuska
na moja stopala in
ob obalo

potem poslušam nekaj
kar je tišje od tišine

in si mislim
to se večnost pogovarja
z mano

Dolgo iskani zaliv


Obroba zaliva


V zalivu ena sama hiška, pred njo mizica za dva

Voda, da bi jo lahko pil
So bile sanje, ali je tamle moj slamnik?




4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Vidim, da ti je Istra res nenehna inspiracija, ki se nikoli ne izčrpa :) Kar tako naprej!

Levazleve pravi ...

Ja, Istra Terra Magica.

Anonimni pravi ...

prelepo.
.. ko si del večnosti, je tišina edini možni jezik, ki zabobni v neslišju zalivov, borovcev.. in v mizici za dva..

Levazleve pravi ...

Imam vtis, da mah dobro pozna, kako bobni tišina in kako se sliši večnost. Pa saj je Mah.