včasih pridem
sedet čisto k morju
davna voda pljuska
na moja stopala in
ob obalo
potem poslušam nekaj
kar je tišje od tišine
in si mislim
to se večnost pogovarja
z mano
sedet čisto k morju
davna voda pljuska
na moja stopala in
ob obalo
potem poslušam nekaj
kar je tišje od tišine
in si mislim
to se večnost pogovarja
z mano
Obroba zaliva
V zalivu ena sama hiška, pred njo mizica za dva
Voda, da bi jo lahko pil
So bile sanje, ali je tamle moj slamnik?
So bile sanje, ali je tamle moj slamnik?
4 komentarji:
Vidim, da ti je Istra res nenehna inspiracija, ki se nikoli ne izčrpa :) Kar tako naprej!
Ja, Istra Terra Magica.
prelepo.
.. ko si del večnosti, je tišina edini možni jezik, ki zabobni v neslišju zalivov, borovcev.. in v mizici za dva..
Imam vtis, da mah dobro pozna, kako bobni tišina in kako se sliši večnost. Pa saj je Mah.
Objavite komentar