Ja, bil je lep sončen dan, tale drugi november. Za take dni se vedno zahvalim, ker so podarjeni. Te dni sem počivala z vnetim grlom (lahko bi imitirala Amando Lear), danes pa so me moji nomadski geni spravili na noge. Kam me je neslo? Niti ne daleč, pa smo strašno uživali: moje še malo steklene oči, fotoaparat in moja ušesa. Kakšno razkošje nečasa. A kje je to? Mogoče pa kdo ugane? (Gre za različne lokacije, ki pa so vse med sabo za lučaj blizu)
3 komentarji:
Takšno hišico bi pa imela...
viš.. pa ko jaz vedno vzdihujem, ko gremo mimo takšne kakšne.. se jih naposlušam: sama vlaga, podrla se bo, kaj boš s tem, pa pride zima, pa.. pa..
..a jaz bi pa imela takšno hišico..
Torej midva sma oba tole gledala in sva kot dva šerloka ugotavljala, kje si ti to bla... Človek res ugotovi, da je naša kokoška veeeeeej prevlka, da bi jo vso poznal.
Torej, kako sva razmišljala:
- je nekje na kozjanskem (ker je stara hiška dokaj kozjanska in ker se to sklada s tem, ko praviš, da nisi šla daleč),
- je nekje malo višje (recimo ok. 500 m n.v., ker so listi že zelo rumeno-rjavi),
- tista markacija naju bega... Vetrnik? Pilštanj?
- pa povsod same breze! hm... deluje belokranjsko...
- in potem jezero z griči v ozadju... aha! Sv. Ema pri Sodni vasi!
- ampak slika št. 4 je pa misterij! kje tam okoli je takšna cerkev?? je na hrvaški strani? očitno je na vrhu nekega hriba.
- aha! slika vonarskega jezera (#6) je slikana s hrvaške strani, torej je slika #4 v zagorju? najbrž si šla po navdih malo čez mejo... mogoče je to sv. ana nad bratkovcem ali pa sv. magdalena pri gradu tabor?
- hm, edino #2 hiška mi ne deluje ravno zagorsko... morda pa gre za kozjansko-zagorski kolaž? :)
No, kaj porečeš?
Objavite komentar