mogoče se tisti kamen
sploh ni svetil ampak
je nanj pač padala svetloba
tako kot se včasih zeleno
sveti pogled ko oblečeš zeleno
mogoče ni važno mogoče
nič ne pomeni razlika
med tem kar se zdi
in tem česar ni ali
pa je vse le stvar izbire
enkrat si plamen drugič kamen
tretjič tista mesečina
ki se razlije vmes
ko se srečajo oči
fotografika 2007
sploh ni svetil ampak
je nanj pač padala svetloba
tako kot se včasih zeleno
sveti pogled ko oblečeš zeleno
mogoče ni važno mogoče
nič ne pomeni razlika
med tem kar se zdi
in tem česar ni ali
pa je vse le stvar izbire
enkrat si plamen drugič kamen
tretjič tista mesečina
ki se razlije vmes
ko se srečajo oči
fotografika 2007
9 komentarjev:
Me spominja na sporočilnost dobre knjige Siddharta, Herman Hesse. Ta mi je nekoč, daleč nazaj pomagala stopiti naprej. Zadnji čas za kakšno debato o tvoji poeziji...
Saj, v kakšni zidanici, ali ob kaminu in kuhanem vinu s cimetom,ali celo na kakšni poznojesenski terasi ... o poeziji, o stopanju naprej, ali na levo, ja, zadnji čas.
bom kar potegnila s sašo. res se ti tvoji "mogoči", utvare pravzaprav.. slišne ali vidne.. zelo šivajo / :) / na Hesseja, še posebno na tisti "skrivni vrt", kjer se vstopnina plača z razumom.. ker je najbrž Vse, kar vidimo.. privid, a morda le do takrat, dokler "sliko" ne vzamemo vase. takrat postane realnost, ali pač. ne vem. samo tuhtam. in tudi.. kot praviš: enkrat si plamen drugič kamen, oboje najbrž res ne gre. a tista mesečina, ki se razlije vmes.. jooooj, ko se srečajo oči! je obratje od fikcije. mesečina Zares je, obstaja. ker smo jo vzeli vase prej, kot pa smo jo zares videli kot sliko.
Hesseja moram povabit v svoj vrt, da se sprehodiva in zmeniva, glede tistih reči, ki se plačajo z razumom, pa da mu priznam, da ga še nisem, ampak da ga bom v kratkem vzela v roke.
Ljuba Mah, tudi nama grejo bolje 'od rok' virtualni dialogi. Praviš:
mesečina Zares je, obstaja. ker smo jo vzeli vase prej, kot pa smo jo zares videli kot sliko...
Lahko tole še malo kometiraš?
joooj... draga: to bo spet predavanje in potem bom brala za sabo in mi bo grozno, kako da sem zatežila..
a veš.
sem bila tako nerazumljiva? oprosti. bom drugič pazljivejša, ali pač.. če me spet ne odnese..
Ja, pa to bi rada, da ne paziš, da te odnese, da predavaš, če že hočeš temu tako reči, ja, zanima me ...
poskusim.
"mesečina Zares je, obstaja. ker smo jo vzeli vase prej, kot pa smo jo zares videli kot sliko..."
to je sistem kao deja vu. namreč: naši možgani imajo strahotne sposobnosti, ki se jih mi niti ne zavedamo. tudi sicer jih ne uporabljamo več kot 20, nekateri jih celo 30 %, a to je že veliko. imajo dovolj manevrirnega prostora za umeščanje fikcije v realnost. in tako imajo tudi svojo energijo, ki jo zaznajo PREJ, kot pa jo zazna tisti del, tistih 20% možganov. in ko prikaplja informacija v "delovni kanal" ugotovimo, da smo to nekje že doživeli. seveda smo. v "nedelavnem kanalu". kot neke vrste intuicija, čeprav je bilo zaznano direktno. um je energija. in um posreduje tudi mesečino. ker je v nedelavnem kanalu bila zaznana prej, kot smo jo v delovnem sicer pridobili samo kot informacijo. a ker v delovnem kanalu delujejo tudi različna POJMOVANJA IN POIMENOVANJA dogodkov, predmetov, čustev, občutkov.. te mesečine pravzaprav ne moremo umestiti. prišla pa je, ponavljam, kot informacija. LE KAM DRUGAM, KOT "TISTA MESEČINA, KI SE RAZLIJE VMES, KO SE SREČAJO UČI" JE NIMAMO ZA DAT. JO NE ZNAMO. ti pa si jo umestila. zato je poezija, zato so Besede, zato uživamo, zato nam je lepo, ... zato Ljubezen.
lepo prosim odgovor. če nič drugega ne, da bom vedela, da sem bila razumljiva in ne preveč pametna, ter seveda tečna..
hvala, da sem lahko to napisala.
O, pa se je zgodilo. Šele danes sem odkrila tvoj zapis, Mah, po enem tednu, pa nič ne de, ker taki zapisi itak ne sodijo v območje dnevne minljivosti.
Hudo zanimiva in prepričljiva vednost, tole o "nedelavnem kanalu". kot neke vrste intuicija ... Me zelo zanima, kdo je o tem že pisal, sklepam pač, da izhajaš iz virov.
Še enkrat, ne bat za razumljivost, saj enih stvari pač ne moremo skrčiti na recept za palačinke. Hvala za napisano,
viri: Rudolf Steiner (morda ga bolj poznaš kot ustanovitelja Valdorfske šole), Evald Flisar v izboru, izsekih - Knjiga duhovnih zakladov, Peter Russell- Knjiga o možganih, Rilke - Devinske elegije, Mana, Šambala, O iskanju ljubezni - Križnar, Paul Solomon - Meta človek, Richar Bach - Darilo za rojstni dan, Jung - karkoli od njega ... itd.. itd.. ej draga moja.. lahko bi naštevala čez cele strani.. a največ so zaČutenja lastnih izkušenj medsvetov. to, kar tudi ti sama zaznavaš. oziroma PUSTIŠ SI zaznavati.
bodi lepo, lepo!
Objavite komentar