Sonce zahaja iz Device, vzhaja jesen in v pesek bomo vpisali nove sledi. Nič ne bo drugače, kot je bilo. In to je dobro. Zbujali se bomo sami ali ob tistih, ki se starajo z nami kot dobro vino. Potovali bomo v nove letne čase in našli v njih sončnice in drevesa, ki smo jih zdavnaj posadili. Mogoče se bomo od koga poslovili in mogoče koga prvič ali spet povabili v svojo bližino. Morda bo drugače, kot je bilo. In to je dobro. Pa ko bomo namesto proti nebu rasli proti zemlji in nam bodo vnuki povedali, da smo kot otroci, boš še vedno tudi to, kar si zdaj - moja sestra.
Saj jih poznate, te napise, tudi če niste kadilci. Sami opomini in opozorila. Itak! Bi rekli četrtošolci, kajenje škodi kadilcem in okolici in to naj jasno piše! Mi Marsovci pa imamo s tem problem. Če cigareta Škoduje, če cigareta Ubija, zakaj jo pa prodajajo? Ja, saj se vse prodaja, tudi zvezki in bombe, bi rekli petošolci. Že res, da cigarete visijo nad blagajnami v marketih, brzostrelke pa ne. Če bi poslanci in ministri res verjeli, da cigarete ubijajo nedolžno ljudstvo, bi jih pa prepovedali izdelovati in prodajati. A to pa ne, bi imeli luknjo v proračunu. Kar konkretno luknjo, to bi šele imeli vraga.
Aha, bi rekli mi Marsovci, gre za to, da med velikim in manjšim vragom država izbere manjšega, pusti služiti tobakarjem in kapljati cekinom v državno mošnjo, udari pa po kadilcih. Pa spet ni čisto tako.
Ljudstvo lahko kupuje šteke cigaret brez problema, tudi čez mejo, če je treba. Ko pa želi državljan z užitkom prižgati cigareto, mora poseči po škatlici s tistim črno-belim svarilom. In takoj mora občutiti, da greši, da je generalno Kriv! No, zdaj pa uživajte z občutkom krivde. Aha, tu se pa tudi Marsovcem svita: za to gre, državljanom omogočiti čim višji užitek! Transgresija, bi rekel tisti Francoz na B. (ti Francozi so res užitkarji brez primere). Kršiti pravila, ne da bi jih odpravili, to je pogoj za uživanje. Bolj ko je prepovedano, slajši je greh. To obvladajo že vsi mali šolarji, z ministranti vred.
In ker se je kadilsko ljudstvo že navadilo na obsojevalne nalepke, ker so nekateri kadili že čisto brez slabe vesti, torej takorekoč brez užitka, jim je država pozorno priskrbela novo dozo ekstaze. Protikadilski zakon! Zdaj se spet lahko počutijo izjemno! Prej so imeli dostop do moralnega hudodelstva, zdaj pa tudi do protipravnega. Protidržavnega!
In ko ga potegnejo zunaj pred vrati svojega najljubšega kafiča, v kotu stopnišča ali skladišča, na pločniku pred šolo, ki ni več šolska last, na zasneženem vrtu ali na ulici tistega lepega deževnovetrovnega dne, sklonjenih glav pred sočutnimi mimoidočimi ... Tako perverznega užitka si tudi Marsovci ne znamo zamisliti, meni pa je zdaj le bolj jasno, zakaj so tak zakon sprejeli prav ta vlada in ta parlament, v katerem prevladujejo (bivši) kadilci in (bivši) ministranti.
