Materina dušica

Danes sva se dobili z Rut na kavi in čaju, lahko rečemo navsezgodaj, ob pol osmih zjutraj, v tistem kafiču na Bizeljskem. Ja, zgodaj je treba začeti in pozno končati dan, bi lahko pisalo na najini zastavi, ponoči sem ujela štiri ure spanja, Rut pa dve. Se ni za hvalit s tem, ampak deluje polna luna in še kakšen faktor.

Stavek, ki ga ne gre pozabiti:
So sveče, ki jih nikoli ne bom prižgala
in rož'ce, ki jih nikoli ne bom skuhala.
To je, seveda, povedala Rut, ko sem ji poklonila šopek materine dušice.

Tele rožice niso materina dušica,
so pa spomin na Istro in moje prijatelje iz Buj.