Celo po
vsem tem času
sonce nikoli
ne reče zemlji:
"Dolžna si mi."
Poglejte,
kaj se zgodi z ljubeznijo, kot je ta -
osvetljuje
vse nebo.
Hafis
Kako se sliši 'dolžen si mi' med prijatelji in prijatelji, med starši in otroci, med ljubečimi in ljubljenimi ... ?
4 komentarji:
"Dolžen si mi, dolžna si mi"
To pa zelo nerada slišim, izrečem pa sploh nikoli ne.
Če je med prijatelji to izrečeno v hecu, potem OK, vsak ve, da ni bilo mišljeno resno.
Če to reče otrok staršem ... uf, to mora starše boleti srček. Ker starš je res tisti, ki ti da življenje, te neguje, varuje, osrečuje ... same pozitivne stvari. Saj nas tudi krega ali včasih "potegne za sladke lase" ... ampak vse to je dobronamerno. In mislim, da zahvala za vso ljubezen, ki jo dobiš, ne sme biti izjava "dolžen si mi".
Kaj pa kontra? Starš otroku? Tole mi je pa znano - ne sicer iz naše družine. Na (mojo) žalost na tej ljubi Zemlji obstajajo ljudje, ki z lahkoto izgovorijo te besede. Mogoče včasih malo bolj po ovinkih in zavito v celofan, ampak to človek čuti. In take ljudi preziram,... res jih ne maram.
To "frazo" pogosto uporabljamo v povezavi z materialnimi stvarmi, ki danes nekaterim pomenijo več kot duhovne (žal). In vsak materialist bo z največjim veseljem nekomu rekel: "Ej, ti si mi pa še nekaj dolžan."
Kaj pa narava? Ki ves čas samo daje? In naša zahvala? Onesnaževanje, ubijanje, prekomerno sekanje, prekomerno zidanje ... Pa saj se bo vse enkrat sesulo! Narava vso to človeško nehvaležnost nabira v sebi in enkrat bo počilo.
Zakaj pa ljudje nismo zadovoljni s tem, kar dobimo? In to zastonj? zakaj tega ne znamo ceniti?
Beseda dolžnost udari na tiste strune, ki zvenijo kot zahteva, kot nekaj, kar moraš, je samoumevno,da nekaj/nekdo nekomu pripada. Če smo ljudje predvsem bitja potreb in želj, sodi to v območje potreb in razmerja moči/premoči. Drugače je z območjem želja, tudi tam gre za nesimetrijo, a drugačne vrste. Ljubezen, se mi zdi, zraste iz potreb, se plemeniti ob željah in s svojo zapletenostjo vznemirja ljudi od nekdaj. Ker je tako zelo človeška.
oooo zlata moja.. si zaplesala s Hafisom.. le dajta, le dajta.. v krog in topot.. po gladini in modrini.. v potop in pokop.. naj vama igra breza na veje.. naj vama volk zatuli.. naj se vama razbobnijo dušici.. zaprhutani v višave.. in vrnjeni (ob priklonu drug drugemu po čeveljčkanem polnočju) v Tople dlani.
dolžna? nikomur, samo sebi.
predolgo sem bila skoz komurkoli v občutku.. sem ozdravljena. jupi.. prosim plosk ene roke!
predvsem pa pozdrav iz zgorajodspodaj.
Oooo osvobojena mahomandala, hvala za razposajene želje. Dolžna sebi, ja, saj to ni mačji kašelj, ne? Pa ploskam, z obema rokama.
Objavite komentar