Pri spodnji fotki se je zgodila meglica na steklu objektiva, pri minus štiri to menda ni tako čudno. Iz napake se pa včasih kaj zanimivega posreči. Tako je iz februarskega Bleda nastala pijana razglednica.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
premišljeno poetično vizualno
6 komentarjev:
Vau,
všeč mi je ta pijana.
O, sova, nočna ptica, pijanost ima dve strani, čarobno in tisto, ki pride za njo, treznitev. Kaj meniš?
Vau, nisem vedel, da se tudi klopce vedo sončiti.
In lepo je prepoznati jezero Blejsko še po čem drugem kot po trumah zastonjskarskih turistov. Na fotki jih ni - pismo, a je to potem res Bled? Hmmm... :)
Obala tega našega jezerca je sinonim za mondenost. Mundus. Na ja, najbrž ste že bili severno od Karavank?
Ja, je kič.
Hm, ne vem kako je z mondenostjo na Bledu, dragi izyboy. Stoječi čas, vse še izpred let, le malo bolj obrabljeno, poptniki se lahko najejo slavnih kremšnit in pasejo oči na snežnih vrhovih v ozadju, zapravijo kakšno plačo v kazinoju in to je to. Hudo izvirno! Sicer mondenost ni na moji top listi, a Bled ni niti monden niti domač niti divji. En tak malo pozabljen konec Slovenije (da o Pokljuki ne govorim!), kjer se zdi, da 'bogom dane' bisere narave domorodci ne opazijo. Ali pa se delajo kot da je to povsem dovolj.
Popolnoma res. Z naravnimi danostmi obdarjeni slovenski domorodci kot po pravilu ne znajo izkoriščati naravnih danosti v ekonomskem smislu. Sem z lahkoto sodijo denimo: Bled, Bohinj, Zgornje Posočje, Portorož, Rogaška Slatina, Kranjska Gora, Kras itd.
Kar je:
1. skregano s slovensko racionalnostjo in
2. v prijateljstvu s slovensko nevoščljivostjo.
1. Prednje, ker smo kot narod navajeni iz borne grude iztisniti tudi zadnjo žlahtno kapljico (pa ne mislim samo na trto),
2. in zadnje, ker raje vidimo, da:
- nihče ne izkorišča skupnih resursov,
- kot da bi kdorkoli od tega imel več koristi, kot mi sami (tj. boljše zapostavljati skupno dobrino, kot da bi se ne-mi pasli z njo).
In potem je Bled ruševina. Takšna, malo kičasta. Izgleda kot odcvetela Marlene Dietrich.
In, draga levazleve, Bled si lahko samo želi, da bi bil monden. Saj je najbrž moj sarkazem razviden iz nadaljevanja (primerjava z Avstrijci). Tako da sva glede tega kar podobnega mišljenja. Ni monden, absolutno. Še v narekovajih bolj pogojno. Eh, tudi z narekovaji ne.
Toda! Je domač. Ker razvalinskost "mondenih" krajev je domačnost. Tako tipično slovensko je. Tudi grad Grad mi je zato domač. Kako lepo je razvalinjen. Pa še ves preostali kup hotelov, gradov, vil, zidov po Sloveniji. V navalu viharnih časov v preteklosti in nerešenih lastniških odnosov v sedanjosti so vsi ti nekoč simboli moči razvalinizirani. Kako domače. In, veš kaj, vse ostalo mi ne sede - očitno se človek vsega navadi, tudi tega, da je pokvarjen porš boljši kot hrumeč.
... kot odcvetela Marlene Dietrich
Ta je pa slikovita, pa še in še na mestu. Odlično povedano, vse po vrsti. Moram pa dodati še svoj pomislek. Praviš, neracionalnost in slovenska fovšija cvetita. Glede zadnjega sem radovedna, ali te lastnosti drugi domorodci ne poznajo, ali gre za to, da mi premalo poznamo tuje koncepte. Glede prvega,če logike ne vidimo, še ni nujno, da je res ni. Kaj če takšno shirano stanje slovenskih 'vlečnih' ali 'paradnih konjev'nekomu/nekaterim jako paše. Ekonomist si, izyboy, in veš, na kaj mislim.
Objavite komentar