Strani

16. december 2007

Sneg, dragi moji

nedelja

sneži na moj planet
na kable strehe
na glavne in na
stranske ceste

na utopije
na nasprotja
na zalive vrbe
in odsotne

na sledi
in rokopise

na nepismene
na medije
na minko đonlić

pravično
pada sneg


Pesem je nastala 5. marca 2006 in sem jo iz notesa 'prepisala' brez spreminjanja, z naslovom vred.
(Včasih me pretrese preroštvo lastnih pesmi)

Pesem objavljam s posebnim razlogom.
Kot inspiracijo za fotke na temo snega. Za vaše fotke, dragi obiskovalci bloga levazleve.
Pošljete na naslov tanja.plevnik@gmail.com, vsak lahko sodeluje z eno! fotko (da mi ne raznese mejla) do 25. decembra 2007. Pa ni treba čakat do zadnjega, ker bom objavljala sproti. Pripišete lahko naslov fotke, tudi stih, mnenja pa se bodo nabirala v 'komentarjih'. Torej, en avtor, ena fotka, pa nič treme, ker ne gre za tekmovanje, ampak odprto galerijo, ali kot bi rekel iztok izyboy, za jurček-plac.



15 komentarjev:

Anonimni pravi ...

sneg je pobelil vse moje poti,
spremenil je hise v mehke igrace,
oblekel drevesa je v sale in kape...

snezi...

mehka tisina traja,
zmoti jo moja stopinja,
majhna in edina...

snezi...

jutri nihce ne bo vedel za moje gazi...

snezi...
snezi...
snezi...

---------------
povej mi, poznas pesem, levazleve?

Levazleve pravi ...

Ne poznam in sem najprej presenečeno pomislila, da je tvoja. Da te je zima tako lirsko zmehčala ... Ne vem, mi se pa dopade.

Anonimni pravi ...

IzyBoy in Katja bova dodala svojega jurčka v "jurček-plac" in ga delila z vami :)

Levazleve pravi ...

Vsak svojega, seveda.

Anonimni pravi ...

Nisem tako dober fotograf kot moja deklica, opazujem, z očmi. Sneg? Znam kaj povedati o njem? Rad ga imam, obožujem, res. Vedno prehitro mine. Ljudje vedno pravijo, da vse prehitro mine. "Kako hitro mine dan... glej, saj je že konec tedna, pa se je šele komaj začel..." slišim prav vsak dan, tam med nami mravljicami. Kot otrok nisem nikoli rekel kaj podobnega! Vsaka sobota, ko smo se zamotili tam blizu ognjišča, se mi je zdela kot sedaj cel teden. Vsako podrobnost sem znal takrat premisliti, pretuhtati, opazovati, si jo zapomniti. Vsaka nova stvar v okolici je dala vetra mojim malim možganskim valčkom. Saj zdaj si ne zapomnim niti več, kje sem bil na morju lani in kje predlani. A nismo znali kot otroci užiti čas, ga shraniti, ga pestovati? Le kaj počnem z njim danes...? "O, kako hitro gre čas." Otrok spoznava ta svet, vsaka črka je enigma, vsaka nova stvar v njegovem obzorju je novost, vredna pogleda in spoznavanja. In takrat smo si res vzeli čas. In ta čas, poseben čas je bil svojo uro. V tistem času smo se učili, učili o rečeh v življenju, ki jih danes sicer zaznamo, a komajda kaj več. Saj vendar o tem vemo že vse! Čas, ko se danes čas še ustavi, je v tistih trenutkih, ki jih - tako kot tisti preredki mojstri časa - poiščemo sami. In zakaj potem ta želja po rutini? Je tako najlažje? Tako prehitro mine; in ne samo to, mine brez nas. Kakor sneg, ki se topi tam zunaj.

Anonimni pravi ...

Prva asociacija na sneg je moja domača pokrajina. Bela odeja, ki se vleče po celotni dolini, pohorske smreke, katerih veje se klanjajo k tlom pod težo snega - a mi vendar ne delujejo utrujeno. Mislim, da so prav vesele belega objema, ki jim da poseben čar in lesk. Celo okrasne lučke na uličnih svetilkah dobijo pravljičen pridih.
Sneg na vasi objema drugače.

Levazleve pravi ...

Dragi moji, luna raste (to sem opazila pri današnji polnočni vožnji), ampak ne raste samo ona. Tu je še predpraznično stopnjevanje melanholije, spominjanja (če je za nekatere to mrzlični čas obleganja trgovin, naj kar bo). Za nas tukaj 'na levi' je to čas iskrenosti in meditacij, kot jih z nami delita izyboy in katja, sem paše tudi stardustova lirika in sem paše še kaj, kar nas spomni, da smo v vsej svoji pametni odraslosti tudi otroci, ki znajo opazovati, se čuditi in živeti počasi in o tem tudi spregovoriti.
In res je, sneg na vasi objema drugače.
Hvala za besede, obema.

Anonimni pravi ...

imas kak mail, levazleve?

Anonimni pravi ...

mislim, takega, ki sprejema mp3...

Levazleve pravi ...

Poskusi na gmail, mislim da bi šlo.

Anonimni pravi ...

torej: levazleve@gmail.com ?

Levazleve pravi ...

Ne,e-naslov je zapisan z rdečim v tej objavi.

Anonimni pravi ...

a. tanja. okej. jutri. lp. stardust.

Anonimni pravi ...

poslano.

Levazleve pravi ...

Hvala, stardust, šele zdaj vidim, da je to bilo božično darilo. Danes pa je pravoslavni božič. Ti pošljem nekaj. Na mejl.