23. avgusta 2007, torej pred 111 dnevi:
50 objav,
96 lastnih fotografij,
3 lastne fotografike,
18 lastnih pesmi,
6 daljših meditacij,
154 komentarjev,
670 ogledov ...
Spremljevalni komentarji so različni, od negodovanja, da pozabljam na mejo med javnim in zasebnim, , da me je računalnik preokupiral, da zapostavljam komunikacijo 'v živo' (to so, seveda, odzivi bližnjih), do zadovoljnih, zamišljenih, tudi navdušenih, predvsem nad vizualno podobo.
Pa, včasih so tudi številke zgovorne.
Tole pa je posnetek hibiskusa, ki ga je naredila perspektivna fotografinja Katja, ki se tuimtam oglasi na blogu. Pravkar je priletel na moj mejl, avtorico pa zanima, kaj menim o njem. Lahko se s svojim mnenjem oglasi še kdo. Katja, ne zameri, reciva, da je to mala vaja za tvoj bodoči blog.
Pa še lepo se rima s sosednjo vrtnico.
Katjin novi posnetek s čebelico. Kaj porečete na to?
16 komentarjev:
Hehe ... zjutraj, ko sem se zbudila in pogledala mail ter ne zasledila tvojega, Tanja, me je pot takoj zanesla na tvoj blog ... in kaj najdem? Mojo fotko :)
Upam, da se bo kdo izmed obiskovalcev in komentatorjev tega bloga opougmil in podal kako kritiko. Nč sraha :)
Kaj res smem?
S klikom se slikco hibiskusa se ta poveča. Morda bi bilo za to bolje, če bi se videl cel cvet. Prav tako se mi zdi, da je slika preveč centrična, cvet zelo vodoraven, pestič stoji pokonci, manjka diagonala, zlati rez... Se vam ne zdi, da bi z neravnovesjem ustvarili več dinamike, čudovit cvet pa bi sramežljivo sklonil glavico?
Sicer nisem usposobljeni komentator in strokovnjak za fotografijo, ampak »i'll give it a shot«… Pa še pri Katji nisem ravno nevtralen :) … torej:
- pestič je tako izrazit, da ne vem, ali se naj osredotočim nanj ali na cvetne liste; Sodeč po zabrisanosti zadnjega cvetnega lista mi pogled vedno znova pristane na pestiču, saj je jasno, da je želja fotografa poudariti pestič (sploh zaradi tega, ker je viden le del cvetnih listov); je pa res, da se očitno še ne spoznam na hibiskus; torej morda več dinamičnosti
- všeč mi je, da je ozadje res v drugem planu, a obenem ni moteče (no razen koščka zelenega lista na desni, ki v tako majhnem koščku nekako ne sodi na rob slike)
- prav obožujem kapljice na cvetnih listih; želim si, da bi jih bilo še več - s tem bi cvet še pridobil na svežini, oko bi si kar odpočilo,
- manjka mi svetloba, slika deluje nekoliko zamolklo, nerazigrano; krasno bi bilo, da bi jutro (?) postreglo z nekaj sončnimi žarki
- super dopolnitev bi bilo kakšno živo bitje, pikapolonica, čebela, saj bi bila kompozicija potem nekoliko bolj dinamična,
- detajl, ki na fotki največ pove, je zame prehod iz cvetnih listov v pestič, kao: »kapljice, pridejo, rodijo novo lepoto, te rumene začetke življenja…«
Katja, keep up the good work! :)
Se strinjam s sailorjem. Je že tako, da fotka, ki je skromna z objekti, potrebuje nadomestilo v obliki vsega naštetega, od diagonal do zlatega reza. Me zanima, kdaj se bo oglasila tudi naša šahistka (vseh vrst in nenazadnje). Upam, da z analizo in spodbudo.
Mimogrede, če smo ravno pri inventuri in naši šahistki – z nami si deliš rastišča jesenskih gobanov.
Na sposojenem računalniku je šahistka vrgla pogled na komentarje. Oho, to je prava debata. Ko pridem domov, sledi 'razprava'.
P.s. Delimo rastišča? Kdaj, kako, kje?
Hehe... v prenesenem pomenu, teta moja...
Sem dvakrat prebrala vajine odzive, sailor 565 in iztok izyboy. Vidim da je bila moja poteza (šahirat pa res znamo, nečak moj), objaviti Katjino fotko na blogu, sicer tvegana (v več pogledih), a zmagovalna.
A imam sploh kaj bolj pametnega dodat? Sta bila temeljita. Še tisti odvečni robek lista na desni je izyboy registriral. Glede zlatega reza sem sicer mneneja, da niti ni odsoten, ustvarja ga rob med rožnatim poljem cveta in zelenim ozadjem. Taisti rob vnaša tudi dinamiko s svojo poševnostjo. Pestič pa je v kompozicijo res ujet centralno/vertikalno in morda je v tem kakšno sporočilo, saj ni dvoma, da deluje erotično (kot je to pogosto pri cvetovih). Še to, Katja. Če bi želela še bolj zabrisano ozadje, bi bilo treba uporabiti nižjo vrednost zaslonke, tako se območje ostrine zmanjša. A je treba hkrati skrajšati čas osvetlitve, ker nižja vrednost zaslonke povzroči, da pade več svetlobe na tipalo/film.
Lahko tudi zmanjšaš vrednost ISO (svetlobna občutljivost), saj ti tvoj fotoaparat zanesljivo to omogoča.
Morda ne bo čisto jasno vsakomur, ampak, pri fotkanju velja enako kot pri drugih početjih, če hočemo dosežke, se je treba spoznati na tehniko početja, če hočemo presežke, še toliko bolj.
Katja, na dobri poti si.
P.s.
Tale fotodebata se mi zdi poštena, uporabna in sploh odlična, zato hvala Katji, sploh pa sailorju in izyboyu za sodelovanje. Ni, da bi se zdaj blog levazleve spremenil v malo šolo fotografije, ampak če je koga zamikalo, naj kar pošlje svoj posnetek na ogled. Kam? Zaenkrat na moj mejl.
Me veseli, da so fotke vredne komentarja in mi vsa vaša mnenja velik pomenijo, ker se bom iz vsega tega nekaj naučila.
Tanja, hvala za tehnične napotke. To je pr men področje, kjer imam še ogromno rezerve. Sicer sem posušala navodila tanovfa fotomacherja že naštudirat, a praksa je le praksa.
Js se še naprej priporočam za kako mnenje!
P.S. Tanja, namig za "deliti rastišča govanov" - s kom bi delila gobji plac oz. žlak, kot pr nas temu rečemo?
Em ja, tisto glede "z nami si deliš rastišča jesenskih gobanov" bi osvetlil, ker se mi je zazdela tako simpatična primera (saj se tako reče, ne?). Z zaupljivimi ljudmi si zaupamo zaupne stvari, z res intimnimi prijatelji še bolj ekstra zaupne stvari, ampak - ! - place za jurčke si pa delimo res z le najbolj izbranimi.
In to, kar ti počneš tukaj se meni zdi podobno, kot da nam razkrivaš jurček-place.
Pa tale čebelca! Prav seksi razkopava po svetli čumnati rumenije. Pa tile zabrisani cvetni listki v ospredju! Delujejo kot filmski prikaz pogleda skozi daljnogled. Tako, veste, skrivoma kukamo čez ograjico, kaj počne čebelca - in jo zalotimo pri opravilu. Saj izgleda kot fantič, ki se je "poglobil" v torto! Prav nič ne pogrešam, da čebelice ne vidim v sprednji del, saj doda vsebino, ki je nismo vajeni - potapljanje v pelod skoraj iz čebelje perspektive.
In zanimivo, cvetni listki mi ne delujejo kot kakšne zaporne rešetke, ampak bolj kot polje valujočega žita, v tej svoji svetlosti.
Tudi kompozicija in izrez sta mi všeč, morda le trije kotički s travo nekoliko odvračajo pogled iz rumenije zaradi diagonalnih odrezov kotov.
V glavnem čista devetka z moje strani :)
Hja, lepo se je razpisat na temo tistega letnega časa, ki nam je trenutno najdlje.
Še ena malenkost pri fotki s čebelco. Morda sm "picajzl", ampak raje bi videl, če direktno pod čebelico ne bi eden izmed cvetnih listkov "nataknil na ost sulice" ubogo čebelico. Podobno se rado zgodi, da iz glave komu raste kakšen stolp ali kaj podobnega.
Iztok izyboy ... tole je pa zbudilo v meni čistokrvni ponos. Nate, seveda. Ali se tvojim poslovnim bančnim kolegom sanja, kakšna faca si?
Tvoj fotokomentar bi lahko bil zgled mnogim, ki se 'strokovno' razpisujejo o tej tako žlahtni in tako zlorabljeni sceni - fotografiji.
Pri tej fotki bi tvoji pronicljivi analizi dodala le to, da so presenetljivo dobro ujeti svetli toni, pa da bi tudi manj centralna kompozicija znala biti zanimiva.
P.s.
Metafora z jurčekplaci je hudo simpatična. Če že nimam sreče z gobami, jo imam pa s placi!
jej.. kako uživam. prav slastno, vam povem. pridem sem.. in me pobožata dva čudovita cveta.. posebno rumeni.. le barva, barva..Katja.. a veš.. o tehniki ne bi, padem v sredino z Majo vred in mlaskava: ona prah, jaz rumenje.. potem odprem komentarje in tam sami meni ljubi, dragi..
tako da: Katja super rožce v tem čudnem dnevu, izyboyu pošiljam Posebne pozdrave, sailorju maham tja na odprto morje.. tebi, draga levazleve pa hvalahvala za vso to današnjo predstavo..
objemam vas!
Mah, sem že pogrešala tvoje meditacije. Dobrodošla, kadgod došla ...
Kaj porečete na to, da bi še jaz dodala kak komentar k fotkam? :D
Kar se tiče rožnatega hibiskusa ... Men je centralna pozicija v tem primeru čist simpatična, ker ima neko vsebino. To, da je slika dokaj erotična (pestič je dobro odigral svojo vlogo) ste že ugotovili. In men zgleda prav seksi. Tist listek na desni je res odveč, se strinjam. Sem pa totalno navdušena nad tako lepo vidnimi in izstopajočimi žilicami na cvetnih listih ... tako lepo padajo v globino neznanega in s sabo povlečejo še nedolžne jutranje kapljice, ki so pred kratkim oživele in se zdaj napajajo lepot okoli sebe. In moje oči kar same sledijo kapljicam in skupaj z njimi padam v notranjost Nečesa. Ne vem, kaj me tam čaka. In prav ta mističnost me očara.
Čebelca ... tu so se pa nekateri že kar razpisali in ne bom veliko dodajala. Če odmislim odvečne kote (ki bi se jih dalo cropat) in ta cvetni listek, ki malce zakrije čebelco, so mi te sončne barve razlog za nasmeh na obrazu. Slika me gane v dno duše in iz nje črpam energijo ob še tako turobnem dnevu (kot je naprimer danes). Je kot gnezdo pozitivne energije. Sami cvetni listki mi pa delujejo tako lahno, prozorno ... kar stopil bi čeznje in bi te pobožali kot lahen vetrič. Kljub skoraj navpični rasti cvetnih listkov mi cvet deluje odprt širnemu svetu in hkrati varno zavetje male čebelce.
To je to! Ni prav pogosto, da svoje mnenje, doživetje in/ali analitične komentarje izrazijo občinstvo, bližnji in še avor-ica. Zgledno.
Mi je padla na misel ena idejica, ki si zasluži lastno objavo. Še danes.
Objavite komentar