Bliža se troletje tega bloga. Levazleve tokrat stopa iz svoje diskretne sence in predstavlja trenutke srečanj z nikonom, dobrimi istrskimi energijami in s seboj. Razen pri zadnji fotki prst na sprožilcu seveda ni bil njen, podatke o avtorstvu dobite, če ste radovedni, pri Levizleve. Pa tudi o lokacijah, ki so (bile) kljub turistično najbolj naelektrenem času, presenetljivo spokojne. Kot šentjanževke v rokah Levezleve.
2 komentarja:
O prvih treh fotografijah po vrstnem redu:
ljubko veličastna rahlo na levi,
odmaknjena od ponorelega sveta čisto na desni,
udomačena na potovanju skoraj na sredini
približaš svoje ime vsem imenom.
Draga Milja, tvoje jasnovidne oči so prepoznale, česar Levazleve ni opazila. Lepo! Tvoji komentarji fotografij bi lahko postali zgled nove vede - poetične geografije pogleda.
p.s. Pa naj še jaz poskusim pri četrti fotki:
jutranja simetrija v sijaju zelene aleje
Objavite komentar