ni prav daleč od obaleniti daleč do obrežja
a utrujena so vesla
od iskanja pod gladino
slišala si znane tone
nisi videla razlike
slika je bila odsev
muzika pa iz spominov
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
skip to main |
skip to sidebar
premišljeno poetično vizualno
2 komentarja:
Še enkrat pesem, ki jo lahko podariš nekomu za začetek in za slovo:
Ob najinem rojstvu
sem ti podarila svoj obraz,
ga posadila v tvojo dlan
in zaspala.
sanjala sem
in...
sanje so bile dolge.
Na bregu teh sanj sem pozabila svojo podobo
in izgubila svoj cas.
Tisto noc
se je Luna umaknila z mojega okna.
Zakrila me je tema,
zato sem se zbudila.
Kazalci ure
so se ustavili,
čas te je ukradel iz moje sobe.
Skupaj z vama sem izgubila svoje poteze.
Moj obraz
je se vedno zasajen v tvojo dlan
kot ob najinem rojstvu.
To je bilo moje darilo.
Halud Almuala
Srečno Levazleve!
(P.S. Zbudila sem se nehote prepozno...prestrašena, ker sem tudi jaz sanjala... )
Nomi, pesmi so najlepše darilo ...
ker se nas
dotaknejo tam
kjer roke ne dosežejo
na okno nam
nastavijo posodo
za našo žalost
da lahko iz nje
ponoči rastejo
mesečne rože
pomagajo nam
prezimiti ko je
zunaj avgust
pripnejo nam oblake
na utrujene prste
in nam dajo krošnjo
za nove ptice
Hvala in srečno tudi tebi, Nomi.
(p.s. nisi se zbudila prepozno, nad sanjami nimamo moči)
Objavite komentar