triptih Da bi potem

še vedno žari prihaja trkat na okno ob čudni uri lasti si najlepši letni čas 

še vedno

še ne ve če je prava tista toplozelena plast ki prekrije bakrene opekline 

še ne ve

pa bi rada pozabila šla iz spomina da bi potem nekje za nekoga spet zažarela

taka mala katedrala

pod oboke

kakor včasih si hodila

varat barve in preroke

v srcu kamna

 skrita taka mala

katedrala

pojdi mimo če

ne znaš če ne moreš

do srca

jesenska svetišča med Kozjanskim in krasom

Žumberak - potovanje k prednikom

FOTOGRAFSKI PRIVIDI

na sivi strani kontrasta

na sivi strani

kontrasta žari

kot da je prvič

kot da še ni

v sanjani noči

pretrtga obroč

luni na prsih

mirno zaspi

Gostujoča pisava

Levazleve ima bolhe v glavi (biller i hodet). Na srečo, ne dobesedno: le na obisku. Bolhe so prišle iz Norveške in se udeležile Levinega literarnega večera, pomagale s tehničnimi zadevami (ključne besede: moški, stoli, mize, nositi) ter zapele prvič v nekem prostoru, ki ni kopalnica. Stolov je v nekem trenutku zmanjkalo v Špitalski kapeli, prijateljev (poezije) pa očitno ni.

Na celjskem odru: Jana+kitara, Levazleve (na sredini in en face, ne na levi/z leve, kot bi mogoče pričakovali) in Maja. Besede, besede, besede, glasba, ploskanje, besede, besede, glasba in tako štirikrat. Pa še bis. Vse to med Levinimi slikami, ki jih še vedno nismo natančno prešteli. Najstarejša slika, modra, je stara tako kot jaz, 25 let. Po moje najlepša, rdeča, je ena »mlajših«, in se imenuje Facheux.

Tudi prebrane pesmi so se premikale od modrega do rdečega in zvenele v akustičnem prostoru kapele. Ne vem, kako so se imeli drugi, meni pa je bil večer zelo zanimiv. Predvsem ker so vse osebe na odru imele zelo različno energijo, dve pesnici pa različne ideje in mnenja, in me je veselilo, da sta se obe odprli in ne zaprli pred drugačnimi impulzi.

Tudi jaz sem, torej, doživel svojih nepričakovanih 5 minut na odru. Sem med petjem pozabil besede druge, norveške pesmi, pa se ni opazilo, ker nihče v publiki ni govoril norveško. Zaradi takšnih stvari je praktično govoriti norveško, švedsko ali celo slovensko.

Ker svojega nastopa nimam na posnetku, naj ta dan popestri čudoviti norveški original:

http://www.youtube.com/watch?v=byrBsfMsPmY

Nikola Bajić

SPOSOJENE SLIKE IN LITERARNI VEČER

No, to se pa skoraj ne spodobi, kar molčati. Levazleve si je res naprtila nekaj okupacij v tem poletju in ji očitno za objave na blogu zmanjkalo časa. Na kratko: uspešno je izpeljala svoj projekt "Sposojene slike", slikarsko razstavo svojih podarjenih, prodanih, izgubljenih in znova najdenih ali sposojenih del, ki nosijo njen podpis.Novinar Branko Stamejčič je razstavo posrečeno poimenoval "Retrospektiva na reverz" (prispevek v Novem tedniku, 6.9.2011).
Levazleve skupaj z odlično pesnico Majo Vidmar in šansonjerko Jano Kvas pripravlja še literarni dogodek z naslovom Dotikanje brezčasja. Česa se zares nameravajo dotakniti, naj ostane neizrečeno.
Kdaj: 9. 9. 2011 ob 20h.
Kje: v Špitalski kapeli, Slomškov trg 5, Celje.
(To je med Vodnim stolpom in cerkvijo svetega Danijela. Bližnje parkirišče: ob železniški postaji.)

aj romale

 Včeraj se je na odlični celjski lokaciji za manjše koncerte (ob Vodnem stolpu) zbrala množica na koncertu Lare Jankovič. Bil je lep večer, bi bil lahko tudi lepši. Če bi Lara manj igrala na prvo žogo in nas ne bi izobraževala  s klišeji o moško-ženski razliki, če ne bi vztrajno koketirala z izjavami o  svobodi  in ciganski sreči (v deželi, kjer se ni še nihče opravičil za Ambrus!). Od njenih vmesnih komentarjev (nabranih iz 5 žensk.com) smo zato včasih kar s težavo preklapljali na poetična besedila Ferija Lainščka, ki so jih glasbeno spremljali štirje za ta projekt premišljeno zbrani muzikanti: Vitalij Osmačko, Petra Trobec, Žarko Vojinovič, Matija Krečič.  Pa bil je lep večer, lepa Lara Jankovič, dober špil in  refošk neverjetno poceni - če se natakarji iz Špitala za prjatle niso zmotili pri računanju.

Ta posnetek pa nima prav nič z Laro Jankovič.

polja poletja 3

v pisavi spomina

drobne razpoke

vadijo svoje

polnočne dotike

polja poletja

spet polna sledi

kdor hodi za njimi

na pol je ožarjen

na pol oslepi

polja poletja 2

v polju poletja
ni ena sama
v hiši kontrasta
včasih prebiva
včasih odhaja
njena so platna
njeni podpisi
ognjeni koraki
a kadar prehaja
so njeni zamahi
poletje  poletja

polja poletja

polja poletja

polna semen

slepe svetlobe

zemlja ni zemlja

zemlja je slika

hiša kontrasta

 polja poletja

kdo podpisuje

njihova platna

dan potem

naj
traja naj
pomirja
naj bo tu 

ko bo

enaka noč

pred vrati

naj
traja naj
pomirja
in naj
ne neha še
dišati

Koncert pri Vodnem stolpu

ŽIVEL 1. MAJ

SO STVARI, KI SO VEČJE OD POSAMEZNIKA.

Pišece, na predvečer praznika

http://www.mi2.si/UserFiles/File/MI2%20-%20ZBUDI%20ME%20ZA%20PRVI%20MAJ.mp3

Žan Plevnik.: 1. samostojna fotografska razstava

 

http://www.napovednik.com/dogodek166085_zan_plevnik_potepanje_po_rimu

Praznik

Za vse nas - ki nosimo v sebi dolgo spominjanje, ki se zbujamo in pozabljamo, ki vztrajamo, trajamo, padamo, vstajamo, odhajamo, se vračamo , za vse nas, ki ne čakamo, da bodo drugi/druge namesto nas in ki na mnogih vsakdanjih razpotjih začenjamo  znova staro bitko za dobro stvar ...

Klicanje pomladi

Šli smo na obalo po pomlad in sonce. Pozdravilo nas je od daleč.

Bo treba malo dalj od Istre. Za okus po poletju ...

 

Najlepše pojejo zablode

LAUDA

Najlepše pevaju zablude. O, vali,
Rimuje se more! Tad smo na žal pali.

Malo je imena ispisanih na vodi.
Svi puze il lete, al malo ko brodi
Gordijim morem opasnoj slobodi.
Dan je u sebi noć, a sunce pali.

Izgubi put ako putovanju smeta.
Ah što je lepo i opasno: cvetradicveta!
Posveti gorkoj zvezdi uvrh leta
Lekoviti rečnik bilja u uvali.

Kroz potajne gore goren lek ti je
Da zemlju zemljom ljubiš vek ti je.
Al ako je u oči poljubiš nek ti je
prozračan poljubac ko prazni kristali.

LAUDA

Najlepše pojejo zablode. O, valovi,

Rime morja! Na obali smo obležali.

Imen je malo, ki jih nosi voda.

Vsi se plazijo ali letijo, za malokoga

sta morje ponosno in ostra svoboda.

Sonce žge, a dan v sebi noč ustvari.

Izgubiti pot, ko potovanje to ogroža,

Ah, lepo in nevarno: zaradirožeroža!

daruj grenki zvezdi ki poletje boža

Zdravilni besednjak zeli rastočih na obali.

V skrivnosti gore zdravilo gorko je.

Ljubiti zemljo z zemljo večnost je.

A če poljubiš na oči jo, naj ti bo

Poljub prosojen kot prazni so kristali.

Dragi moji, naj bo to mali prispevek h kulturnemu prazniku - pesem Branka Miljkovića v prevodu Levezleve. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali. Se vidimo v petek na Gosposki 7 v Celju.

PREMOČNA BESEDA