Strani

8. februar 2011

Najlepše pojejo zablode

LAUDA
Najlepše pevaju zablude. O, vali,
Rimuje se more! Tad smo na žal pali.

Malo je imena ispisanih na vodi.
Svi puze il lete, al malo ko brodi
Gordijim morem opasnoj slobodi.
Dan je u sebi noć, a sunce pali.

Izgubi put ako putovanju smeta.
Ah što je lepo i opasno: cvetradicveta!
Posveti gorkoj zvezdi uvrh leta
Lekoviti rečnik bilja u uvali.

Kroz potajne gore goren lek ti je
Da zemlju zemljom ljubiš vek ti je.
Al ako je u oči poljubiš nek ti je
prozračan poljubac ko prazni kristali.

LAUDA
Najlepše pojejo zablode. O, valovi,
Rime morja! Na obali smo obležali.

Imen je malo, ki jih nosi voda.
Vsi se plazijo ali letijo, za malokoga
sta morje ponosno in ostra svoboda.
Sonce žge, a dan v sebi noč ustvari.

Izgubiti pot, ko potovanje to ogroža,
Ah, lepo in nevarno: zaradirožeroža!
daruj grenki zvezdi ki poletje boža
Zdravilni besednjak zeli rastočih na obali.

V skrivnosti gore zdravilo gorko je.
Ljubiti zemljo z zemljo večnost je.
A če poljubiš na oči jo, naj ti bo
Poljub prosojen kot prazni so kristali.


Dragi moji, naj bo to mali prispevek h kulturnemu prazniku - pesem Branka Miljkovića v prevodu Levezleve. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali. Se vidimo v petek na Gosposki 7 v Celju.

Ni komentarjev: