27. april 2010
18. april 2010
1. marec 2010
Utrujena od podobe svojega plemena
in se izselil.
Iz dolgih žebljev
si varim ude novega telesa.
Iz starih cunj bo drobovje.
Nagniti plašč mrhovine
bo plašč moje samote.
Oko si izderem iz globine močvirja.
Iz prežrtih plošč gnusa
si bom postavil kolibo.
Moj svet bo svet ostrih robov.
Krut in večen.
Tomaž Šalamun
Spoštovani T.
Pomlad razsaja po deželi, jaz pa sem uuutrujena od podobe svojega plemena. In od beeesed, ki jih plemenski vrači trosijo po plemenskih medijih in tekmujejo, kdo bo koga bolj kultivirano oblajal, naskočil, obgrizel ali poscal. Ponedeljek zvečer, glavna plemenska TV predvaja Polemiko, v kateri so nabrali plemenjake s podbradki (ker so vsi že dolgo pri koritu) med njimi takega z licenco plemenitega mrhovinarja, ki maha s stavki, kot so ''živimo v imitaciji pravne države''. Skoraj ne morem verjeti, kako preprosto se je strinjati prav z njim-i.
Skoraj 50 let so stari tvoji ostrorobi verzi, T. Toliko kot jaz. Če jih ne bi zapisal takrat, bi si jih v teh dneh morala izmisliti sama. Samo tega ne vem, ali si slutil, da bodo plemenski potomci zasenčili svoje očete. Da bo podalpsko pleme dobilo svojo lastno plemensko elito, ki si bo najprej v imenu razlaščanja prilastila skupne dobrine, se ''civilizirala'', izbrisala rodovno neprimerne, pospravila vsiljive begunce tujih plemen za rešetke, občasno pogrizla med sabo, v svojem prostem času pa oblečena v kravate, večer za večerom svojemu utrujenemu plemenu uprizarjala resničnostni šov pranja plemenskih jajc.
25. februar 2010
Pismo
Kot vedno, imajo tvoje vsevidne oči prav, skopnel je sneg, skoraj čez noč. Svetloba nas slepi in, tako kot v veliki temi, lažje cvetijo stereotipi. Ne vem, če je njihova domovinska pravica prav v deželi pod Kalemegdanom, tudi pod Alpami imamo bohotno rastišče. Sem pa prav v teh dneh brala zanimiv tekst z naslovom STEREOTIP: kraj jedne priće, avtorice Gordane Đerić z Inštituta za filozofiju i društvenu teoriju Beograd. Če jo srečaš v kakšni kavarni na Terazijah, ji v mojem imenu izroči najlepši šopek s Kalenić pijace. Njene besede polagajo trpotec na moje praske. Pomagajo mi videti. V cesarstvu slepečega in nadglasnega bleščanja, v katerem se utapljamo, so takšni teksti in njihovi avtorji in avtorice svetilniki za preživetje razsodnosti. Nekaj njenih misli:
Stereotip je potpora mišljenju i zamena za njega, je najkraći način, da se ispriča jedna priča.
Bez nijansi, dinamike, uvoda ili zapleta, to je priča, svedena na svoj zaključak. U njoj je mnogo ranijih priča, pa predstavlja neke vrstu 'kolektivnog znanja'. Postao je moćno sredstvo moćne elite, kojim se obezbeđuje 'kulturna superiornost' ...
Saj vem, da veš. Da tam nekje v šesti vrsti Doma omladine navijaš za Orkester harmonik, v katerem bo prostora za mnogo zgodb z različnimi registri, različnimi ritmi, od Alp do Kavkaza, da o Balkanu ne govorimo. Mreža, ki jo pleteš s svojimi premiki in projekti, je kot mrest, rojeva nove. Kot protistrup otrplosti institucij in agresivnosti 'javnega mnenja'.
V teh dneh se v Ljubljani dogaja Teden izbrisanih. Republika Slovenija je z več deset tisoči izbrisi prebivalcev svoj obstoj začela s svojevrstnim genocidom. V 'sodobnih' državah se segregacije in diskvalifikacije dogajajo brez pušk, s protiustavnimi ustavami in luknjanjem veljavnih dokumentov. Vendar so Izbrisani hkrati zgodba o pogumu in borbi, pletenju mreže in o nepristajanju na pričakovano vlogo žrtve. Marsikaj se lahko učimo od njih.
Draga R., res, naj bodo najini palimpsesti (mlajši tekst na pergamentu, s katerega je bil odstranjen prvotni tekst) upor stereotipom tega podnebja. Že zato, da bova tak majhen svetilnik najinim sinovom. Svet, v katerem se bodo postarali, bo morda še bolj neizprosen, uporništvo pa pozabljeno. Za konec, skoraj v tolažbo, pa še spoznanje intelektualne begunke Dubravke Ugrešić:
S odlaskom iz zemlje mislila sam da napuštam polje stereotipa. Prevarila sam se, stereotipi oko mene umnožili su se. Danas me okružuju ne samo stereotipi sredina u kojima boravim, nego i oni koje stanovnici tih sredina imaju o – Balkanu. Ja sam, naime, Balkanka. U strahu od balkanizacije Ujedinjena Evropa proizvela je efikasan protuotrov: brusselizaciju. Unutar brusselskih zidina sve vrvi od veselih stereotipa, tako da se u Ujedinjenoj Evropi zaista osjećam kao kod kuće. Štoviše, stereotipi su i ideološka i komercijalna etiketa Ujedinjene Evrope.
http://www.dnevnik.si/video/5090
14. februar 2010
ljubim
ljubim polprazne
velenjske kavarne
dišijo po marmorju
ki spominja na pluto
natakarji se opravičijo
če nimajo dvanajst let
starega viskija ampak
samo šest
ljubim malo zmedene
malo nostalgične slučajne
goste in diskretni šum
hladilnika
ljubim turke ker niso
v tisti slavni zgodovini
okupirali vsega kontinenta
ampak samo del
da je ostalo še nekaj
slovanskih genov za
ljubezni za vojne
in za prvo polovico
stereotipov o trdnjavici
evropi sicer pa
naj živijo legende
kjerkoli že in
kamorkoli pada njihova
balkanska senca
13. januar 2010
kao arka

sneg kako prekriva boje i obrise
kako svet postaje slika kojoj se može
diviti u koju se može lagano kliziti
iz nje nestajati pa se opet vraćati
volim kako miriše i jednostavno
postoji u prozoru mog pogleda
kako filigranski plete ram u kome
ostaje tako nemirno i smireno
tako kratko i tako beskrajno
zastaje mi dah kako nakon svega
pristaje u moj mali svemir kao sneg
kao arka koja je dugo plutala
morima i napuštenim snovima
1. januar 2010
Noč modrega meseca

Ste začutili, da nocoj ni bila navadna noč. Ne le zato, ker smo obrnili novi list v koledarju. Nocoj sta se zgodila polna luna, pa še delni lunin mrk. Morda tega niste opazili, ker je bilo nebo tako objeto z oblaki, ali ker ste imeli opravka s silvestrskimi rituali. A šlo je še za nekaj. V letošnjem decembru smo že imeli eno polno luno (2. 12.), ergo se je v istem mesecu zgodila še enkrat (lunarni in sončev ciklus sta se zelo približala).
Ta pojav imenujemo Modri mesec - Blue Moon in se zgodi vsako tretje leto. Prav na silvestrovo pa se zgodi približno vsakih 19 let. Nazadnje se je modra luna na 31. december pojavila leta 1990 in se bo po letošnji ponovila šele leta 2028.
Modri mesec je pogosta inspiracija pesnikov in glasbenikov, vselej predstavlja metaforo za nekaj redkega, izjemnega, ezoteriki pa pripisujejo pojavu močno simboliko. Torej, kar se nam je dogajalo nocoj, naj bi v našem življenju pustilo sled vso naslednje desetletje.
http://www.youtube.com/watch?v=NuCZDanw3aE&feature=related
22. december 2009
ne dotakniti se
NE DOTAKNITI SE
umetniski dogodek – prostorska postavitev in razgovor
casovnica: sobota, 26. december 09 ob 20. uri
lokacija: Odprti atelje, Koroska cesta 6, Maribor
Odprti atelje napoveduje prostorsko postavitev Milojke Drobne NE DOTAKNITI SE. Umetnica bo tudi tokrat, kot je znacilno za njeno umetniško delovanje, pri postavitvi izhajala iz prostora in lastnega subtilnega razmerja z njegovo specificnostjo.
3. november 2009
30. oktober 2009
20. oktober 2009
PREMIKAMO MEJE
5. oktober 2009
ko se ti strga
se greš nomada brez kletke in potem te zadene iz zasede lastna svobodautripaš in sprožaš in loviš kadre
in nimaš ne mere ne miru voda te skoraj zaobide in ptice zapustijo
v resnici jih zapustiš ti lovilka trenutkov da bi se dotaknila večjega daljnega presežnega
namesto da bi se usedla k reki in ji pustila da te ukroti da te zajame
in te počasi počasi izpušča skoraj tako prepustno kot je sama27. september 2009
24. september 2009
30. avgust 2009
le devoire de memorie
14. julij 2009
Piranske refleksije
24. junij 2009
misliti svet

še ne pomeni svetiti se
ker svet ni aladinova svetilka
v kateri živita mogočna moč
in njena nasebna senca
ker svet ni prva polovica
svetlobe ali če hočete
njene štiri osminke
svet ni nanizanka svetov
ki se prepletajo v nedotakljivih
dimenzijah svet ni meditacija
most med medenostjo mesa
in nemisljivim ni mala šola
zgrajena iz preizkusnih
kamnov univerzuma
misliti svet še ne pomeni
svetiti se a svet je hkrati vse
kar ni
11. junij 2009
23. maj 2009
son de la frontera
http://www.youtube.com/watch?v=WnCjkaD6z1Q
18. maj 2009
Panonski majski sikstih
http://www.youtube.com/watch?v=YAmlGxM2APc&feature=related
Levazleve je bila ta vikend povabljena na slikarsko druženje ob Ludoškem jezeru - manjšem in mirnejšem bratu slavnejšega Paličkega jezera. V soboto praznovala muzejsko noč v Subotici, v nedeljskem jutru pa se potepala med polji. Vmes in potem pa so dišali vrt in vrtnice.






















