levazleve: CESARIA EVORA

27. 8. 1941 – 17. 12. 2011
Odšla je. Ocean je zabrisal sledi v mivki, ostal pa je njen glas, poln duše, samote in nečesa, kar se dotika ranljivih mest v nas in hkrati vabi na ples.

Cesaria Evora je od svojega otroštva prepevala po pristaniških lokalih na otoku Sao Vicente in na portugalskih ladjah. Za Zelenortske otoke je značilna morna - melanholična glasba, hibridna mešanica portugalskega fada in afriške tradicije. Spremljajo jo "evropski" inštrumenti: klarinet, harmonika, violina, klavir, kitara in kavakinjo - vrsta mnajše kitare, ki morda izvira iz Baskije. Ob lirski morni pa živijo še temperamentnejši ritmi koladeras, ki pogosto spremljajo socialno obarvano motiviko.
Izjemni glas je Cesario pripeljal v Lizbono in nato v Pariz, kjer je šele leta 1988 posnela svoj prvi album. Nato se je začela pot po mnogih velikih in majhnih odrih sveta.
Evora je večkrat nastopila tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2006 v Cankarjevem domu. Slovensko občinstvo je prvič očarala leta 1997, nato je v letih 2000 in 2002 še dvakrat napolnila Križanke. Dotaknila se me je s svojo privlačno enostavnostjo, ko se je v premoru koncerta bosonoga naslonila na klavir, si prižgala cigareto in se zazrla v nas. Kdove, kaj je takrat gledala s svojimi zamišljenimi očmi. V svoji preprosti črni obleki in z žalostjo v pogledu je nehote spominjala na pevko, ki je prav tako začela na ulici, se prebila na svetovne odre in tam prezgodaj izgorela - Edit Piaf.
Studijski albumi: