zbudim se preden se zbudim
ljudje ki me poznajo se v daljših
kadrih bližajo in grejo
nastavljajo na okna svoje znake
se pogovarjajo z mojo tišino
včasih me spravijo v kot in mi povejo
da nisem varovala ognja
včasih mi sneži na čelo
pelod zdravilnega grmovja kot
neizrekljivi prah besed kot
blag pogled ki odpre in celi rane
zbudim se preden se zbudim
dišijo in grozijo slike sanj vabijo ladje
ki so zapustile pristanišča mamijo
mesta ovita v šal ljubljenih rok
pogajam se s seboj da grem da
smem pustiti radosti da me zamaje
da me raznosi v še neznano smer
in vem zunaj se znova svita
na ustju reke me namesto morja čaka
druga reka ker vse traja tudi ko izginja
6 komentarjev:
...da me raznosi še malo v tvojo smer ...
polna pomenov tvoja Pesem
sem se pustila prevetriti in pripihniti
pomladni pozdrav
Svetloba
Hoj, Svetloba, res, polna je pomenov. Ena taka pesniška bilanca (huh, kakšna nepesniška beseda)samoobčutja. Lahko pa bi se reklo tudi pomladno precejanje mojega notranjega prebivanja. Ki ne zajema samo ene pomladi. Pozdrav tudi tebi, Svetloba.
Neva? Nomi? Ne vem.
Odgovor lahko dajo tiste bele noči
preden zaspiš, ko se zbudiš.
in vem,
pogrešam te.
Neva? Nomi? Zakaj pa ne. Kot je nekje zapisano: meso je žalostno in knjige so že vse prebrane ... Letenje (in lebdenje)mi gre dobro od rok. Torej smer: severovzhod. Iz zime v zimo.
In vem, Nomi.
MUSE
When, in the night, I wait for her, impatient,
Life seems to me, as hanging by a thread.
What just means liberty, or youth, or approbation,
When compared with the gentle piper's tread?
And she came in, threw out the mantle's edges,
Declined to me with a sincere heed.
I say to her, "Did you dictate the Pages Of Hell to Dante?"
She answers, "Yes, I did."
Anna Akhmatova, 1924
Pride čas, ko morje in nebo
se morata spočiti.
Pride čas, ko
se celo nebo umakne.
Pride čas, ko se izčrpani popotniki
spočiti morajo
po dolgem potovanju.
Rumi
Objavite komentar