Solsticij – zimski obrat. To je noč, ko neha tema dnem svetlobo krast. Ko začnejo na marelo naših mnenj snežiti mala drobna sonca. In svet postaja raz-svetljen, bolj svetel in morda manj svet.
A prej se morajo zgoditi časi senc, strah pred izgubo in noči bedenja. Da smo pripravljeni, ko pride smrt v bližino naših ljubih, ko izgubimo brez priziva, ko se spomini preselijo v spomin. Da smo dovolj pogumni za spoznanje, kako krhko je telo. Kako smo krhki sami.
14 komentarjev:
"To je noč, ko neha tema dnem svetlobo krast." - morda malo tuzemeljsko, a vesel sem, da je pri nas tudi v teh dnem moč videti sončka več kot 8 1/2 ur na dan (če je presvitli seveda pri volji). Depresivni kolegi iz finskega Ouluja te dni uzrejo solnce šele ob 10:30, veselja pa je konec že ob 14:05. Mimogrede, malo faktografije, Oulu je 6. največje finsko mesto in je denimo večji (in lepši?!) kot Maribor. No ja, lepši morda za Sibirce :)
Hvala Izyboy za malo popolnočne statistike (glede na tajming tvojega komentarja). Naj k zanimivim podatkom dodam še kakšnega iz zgodovine - v starih časih so ozvezdje Oriona imenovali zimsko sonce in je njegova značilna konstelacija zvezd (v obliki kare)pogosto upodobljena na neolitski keramiki dveh najstarejših donavskih kultur - vučedolske in kulture Vinče. Obstaja zanimiva teorija, da so prav te gravure v keramiki predstavljale najstarejši znani koledar na tem planetu. V zgodnje krščanskih časih pa je za najdaljšo noč veljala noč na 13. decembra, zato so ta dan posvetli sveti Luciji, zavetnici svetlobe in oči.
Rada imam dooolge dneve. Zdaj se bodo dnevi daljšali. In kmalu bo pomlad.
Res krhki smo.
Lepo pozdravljena k Tebi.
Svetloba
Res, ne more biti drugače drugače, kot da ima Svetloba rada dooolge dneve. Ker sicer bi bila Mrak, ali Megla ali kaj podobno zastrtega. Ja, krhki smo, a tudi noč ima svojo moč. Nočno moč. Pa pozdrav k Svetlobi.
Če imamo to neverjetno srečo, da nam je podarjeno življenje je seveda del tega paketa tudi smrt in rojstvo. Žal prevečkrat ne znamo cenit to, da SMO ... ZDAJ.
Pozdravljen, Gushto, tu in zdaj. Naj te vprašam, ker si enkrat omenil svoje kraške koordinate, kakšen je Kras decembra?
Levazleve ... res si spregledala, da sem se odzval :))) ...sicer skromno ... ker je Volčji grad na drugem koncu Krasa. Je pa definitivno zelo zanimiva vas. Moram ob lepem vremenu malce na izlet tja in malo pofotkat.
Hmmm ... Kras decembra ... danes piha burja stonauro :))). Ko greš v kak kraški borov gozd(z visokimi drevesi) ob zmerni kraški burji doživiš pravo simfonijo zvokov ... aaooommmmmm ... to me pozimi na Krasu vedno znova in znova fascinira. Pridi :))) ... se bova sprehodila :))))
Ja, res sem spregledala, šment. Se moram večkrat sprehodit nazaj po objavah. To je ena izmed mojih lastnosti, da se bolj malo oziram nazaj. Nekateri mi to skoraj zamerijo, nekateri so se navadili.
A sprehod po krasu, ne reci dvakrat.:)
obožujem dolge mrake.
zdaj so še.. in potem se pričnemo oboževati spet z Jesenjo..
krhkosti ne priznam vsakdanju. nima z njo kaj počet. le preigrava se z njo.. pač.
bodi mi lepo, levazleve!
Mah??Da obožuješ dolge mr(a)ke, to si mislim. Da krhkosti ne priznavaš, vsaj ne vsakdanju? Hm. To bi bilo takoooo človeško. Recimo, prideš v Intermarket in v prodajalnici modrcov in nogavic v zgornjem nadstropju rečeš prodajalki: Gospa, ah, ali pa gospodična, taka žalost me daje, prav tu, v prsih utripa. Ali pa stopiš v mesnico blizu jazz puba in mesarju razložiš, kako samotno diši decembrski zrak v tvojem malem ljubem mestu. Ja, to bi bil kolaps - samo zato, ker tega ne počnemo. Ker smo se obdali z berlinskim zidom in tam stražarimo in bedimo ob svoji krhkosti. Sanjamo, da niti otoki nismo več, ampak samotni splavarji na vsak svojem splavu.
Kaj pravijo trije modri? Pustite peteline peti in pojdite, razglašajte svojo krhkost.
P.s tista dva vprašaja na začetku sta izraz veselega presenečenja. Ja, dolgo te ni bilo na Levi.
"P.s tista dva vprašaja na začetku sta izraz veselega presenečenja."
Včasih (ampak res včasih) je prav škoda, da ne poznamo recimo mongolskih znakov za intonacijo zlogov, ker "Mah??" z intonacijo od spodaj navzgor + obrvi skupaj deluje povsem drugače kot z intonacijo od zgoraj navzdol in z zaključkom v blag nasmešek :D
In ja, zelo na mestu potem takšna dodatna razlaga ;)
Iiii, kak je fino, če kdo kaj pove, itak mi je tu vse tako poučnokratkočasno...
Aaaaiiiii intonacija gor, iztok izyboy, mislim da glasbeniki imajo svoje znake za gor in dol intonacijo, sem bila zadnjič deležna predavanja muzikologinje Nine iz Petersburga, je bilo prav na temo starih ruskih zapisov not in intonacije. Še bolj od znakov so bila posrečena imena zanje: čaška, palka ... Pa ruska beseda za umetnica - hudožnica. приветствие (pozdrav)
ti izredna hudožnica.. tu sem, ne skrbi.
Objavite komentar