na razpotju vlažne zemlje in nebesstarec stražar varuje zlati rez
aj planina na praznično jutro zastaveplapolajo v mleku spomina
ve se drevesa so hostabreze so njen nakit
kar je žarelo ne žarile temno in pogumno preživi
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
draga levazleve, tokrat bom pustil nekaj besed.
pri zadnji sem se dolgo ustavil in premišljeval, ali res le temno in pogumno preživi. mar ni svetloba tista, ki nas preživi? smo mi, sebe štejem med temne in pogumne, kot les po udaru strele, tisti, ki preživimo mleko spomina?
prekinil sem tok.
puščam le odtis dlani.
O, matej poll, praviš tokrat - pomeni, da se kdajpakdaj prideš potepat na Levo. Jaz pa sem mislila, da si se umaknil in sem prejšnji teden pri 'čiščenju' bloga brisala link na tvojo stran. Ej, šment.
Kaj preživi? Svetloba vsekakor, a v kontekstu fotke, kjer so ostala gola drevesa, sem v njih ugledala temno in pogumno preživetje. Ker ko bo zima prešla, bodo znova postala šelesteče zavetje. Ker ni udarila strela, ampak se je jesen sprehodila skozi paleto tonov in prispela v črno-belo-sivo območje.
Matej, hvala za odtis.
Prekrasne fotke, levazleve
... in dorisana črk-zgodba.
Hvala za požirek in lep pozdrav v noč,
Mai Li
Objavite komentar