Vse bolj imam rada mesta, velika in manj velika, stara in manj stara, z oblaki nad ulicami, z nemogočimi nasprotji, bleščeča in zanikrna, in to krhko lavo ljudi, ki mesta delajo mesta, urbana, dinamična, anonimna, brez skupne preteklosti, z nezanesljivo, nedorečeno in intenzivno skupno sedanjostjo.
Ko pa se zjutraj peljem v službo po prazni cesti in me zadenejo prizori, kot danes zjutraj, sem z velikim užitkom podeželanka. Dobro jutro, vesolje.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
Kaj naj dodam, ko ti je samo Sonce tako mogočno in hkrati tako mehko zaželelo, da še naprej siješ z njim in delaš ta svet boljši.
Beograd te čaka.
I čeka.
Neka davna
daljina meka
danas obojena tobom.
Tvoja Rut
Hm... kako lepe besede... obeh. Nekaj sončnic in 7 rožic. Kar 4 sončnice? Toliko?
Rut, saj veš, včasih je dlje od tu do tja, kot od tam do tu.
ali ako
beograd čeka
neka pričeka
da otkačim šlepove
nanišanim jutro
i pustim tu lađu
da klizi ...
Hvala ti. T.
Izyboy, tako elegantnega seštevanja, pardon, množenja pa ne poznajo niti palčki.
Ja, ja, štiri sončnice in sedem sončničk.
Ob najinem rojstvu...
...svetloba tako mehka...
...balkon, zid sa divljim ruzama...
...ne gre brez...
...nekaj lepega, nabitega...
Vceraj zvecer, ko sem prepeval pod zvezdami...
...svim zarom srca svog...
Happy birthday
...Dama mila...
...sonce je...tuoi capelli..."4.33"
(P.S.To sem rekel danes...oz. danes so te besede ponovljene.)
zamudila.
najprej bolj malo razumela.
stisnila željo Rut,
seštevala izyboyev šopek
in nomijevo sonce Dame mile,
nakar se je iz vesolja pripeljala luč prazne ceste.
vse toplo za tvoje Srčno, majdir!
Nomi, hvala za ogrlico citatov.
DirMah, nič zamujeno, za tople želje so moja okna odprta podnevi in ponoči.
Objavite komentar