15. junij 2008
Nenagradno vprašanje
Levazleve se je v teh dneh po letu dni študijskega premora potopila v branje in pisanje. Vendar ne bloga, kar se itak vidi iz malo daljše pavze. Celo razmišlja o zaprtju bloga, začasno ali morda trajno. Pri odločitvi ji bo pomagal tudi odziv na vprašanje: Ali bi/boste kaj pogrešali, če se levazleve poslovi?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
11 komentarjev:
Vzami si pavzo, če te obremenjujejo tekoče neblogovske zadeve. Sploh če boš lepega dne usekala nazaj kot strela z jasnega - še bolj spočita, še z bolj subtilnimi finesami in še z več tistega tvojega. Tako da ... ja, pogrešali te bi/bomo, vendar če so zadaj višji cilji, te podpirava! :)
Izy in Katy
Pogrešanje je dobro, če je začasno. Takemu pogrešanju pravim da, ker se po tem, ko se konča, bolj zavedam, brez koga/česa mi je težko ostati pri sebi.
Prispevek k odločitvi: bilo bi pogrešanje, skrito za tem, kar je napisal Rimbaud (prevedel Mozetič): Kajti odkar so izginili - oh, zakopani dragulji in odprti cvetovi - je dolgčas! In Kraljica, Čarodejka, ki prižge žerjavico v lončenem vrču, nam ne bo nikoli hotela povedati tistega, kar ve in česar mi ne vemo.
Če boš dolgo potopljena, ne boš več prepoznala svojega vrta in mi, njegovi palčki, se bomo premaknili ter jo mahnili v neznano. Z laternicami bomo postopali okrog morja filozofije, čakajoč, da se, Sneguljčica, spet premišljeno, poetično, vizualno pojaviš na gladini. Če te ne bomo prepoznali, bomo še večji bumbarčki kot zdaj, pa nič zato. Saj smo vendar vrtni palčki. Spomni se nas kdaj, da bo malo naivnosti narisalo nasmeh tvojemu branju in pisanju.
ne lomite mi bagrenje..
izy in katy - ko bom bila velika, bom vedela, kateri cilji so višji, bi rekla Pika N. Ja, ko bom bila ...
Mila milja, menim takisto. Pogrešam začasno ...
Anonimna/i (ponedeljek) -
Čarodejka, ki prižge žerjavico v lončenem vrču ...
Na take besede padam, mislim, iščem metlo. Za letenje, seveda.
Anonimna/i (torek) -
ob palčkih se takoj spomnim na tisti prizor: stojijo palčki pred vrati, se držijo za nos in kričijo, smrdi, smrdi, smrdi ...
Ne, pa to so neki drugi palčki. In levazleve k sreči ni in ne bo Sneguljčica.
Njen vrt čuva en mali,ja itak, palček, ki ga je celega bršljan prerasel. Zgleda, da se pod tem bršljanom marsikaj dogaja in palček sploh ni sam. Pa smo tam, ob filozoskem spoznanju:
nič ni tako, kot je videti.
Mah, svi smo mi malo dramili, čutali il galamili u tom spektaklu ...
Dragi moji zvesti komentatorji, hvala vam. Levizleve dobrodene. To pogrešanje.
"4'33"
John Cage
Silence. Zelo zgovorno, Nomi.
Ej, da mi je biti Nomi! Če bi bili mi vsi drugi s 433 ali z xxx, z Johnom Cagem ali brez njega, tako učinkoviti kot Nomi, sploh ne bi bilo nenagradnega vprašanja. In stran levezleve bi imela svojo prihodnost brez nas. Vsa čast zgovornosti, ki se zna obleči v tišino. Ali v šifre. Saj ni pomembno, levazleve ceni, kar ceni. Zelo zgovorno.
Nobenih šifer. Samo podatek, da je 4'33'' komad Johna Cagea. Pianist sede za klavir in 4 minute in pol ne naredi ničesar. Komad tišine, torej.
se enkrat...
Ves radosten, pogreznjen v spanec nesteto dni,
bom sanjal, da sem metulj.
K tebi bom prifrtfolal
in se igral s tvojimi lasmi,
Poletje!
Silvano Demarchi
Objavite komentar