Strani

25. december 2011

CESARIA EVORA


27. 8. 1941 – 17. 12. 2011
Odšla je. Ocean je zabrisal sledi v mivki, ostal pa je njen glas, poln duše, samote in nečesa, kar se dotika ranljivih mest v nas in hkrati vabi na ples.

 

Cesaria Evora je od svojega otroštva prepevala po pristaniških lokalih na otoku Sao Vicente in na portugalskih ladjah. Za Zelenortske otoke je značilna morna -  melanholična glasba, hibridna mešanica portugalskega fada in afriške tradicije. Spremljajo jo "evropski" inštrumenti: klarinet, harmonika, violina, klavir, kitara in kavakinjo - vrsta mnajše kitare, ki morda izvira iz Baskije. Ob lirski morni pa živijo še temperamentnejši ritmi koladeras, ki pogosto spremljajo socialno obarvano motiviko. 
Izjemni glas je Cesario pripeljal v Lizbono in nato v Pariz, kjer je šele leta 1988 posnela svoj prvi album. Nato se je začela pot po mnogih velikih in majhnih odrih sveta.
Evora je večkrat nastopila tudi v Sloveniji, nazadnje leta 2006 v Cankarjevem domu. Slovensko občinstvo je prvič očarala leta 1997, nato je v letih 2000 in 2002 še dvakrat napolnila Križanke. Dotaknila se me je s svojo privlačno enostavnostjo, ko se  je v premoru koncerta bosonoga naslonila na klavir, si prižgala cigareto in se zazrla v nas. Kdove, kaj je takrat gledala s svojimi zamišljenimi očmi. V svoji preprosti črni obleki in z žalostjo v pogledu je nehote spominjala na pevko, ki je prav tako začela na ulici, se prebila na svetovne odre in tam prezgodaj izgorela - Edit Piaf.
Studijski albumi:
Kompilacije in albumi, posneti v živo:
  • Sodade - Les Plus Belles Mornas de Cesária (Best of compilation, 1994)
  • Club Sodade (Remix album, 1996)
  • Live à l'Olympia (Live album, recorded at the Paris Olympia, 1996)
  • Colors of the World (Allegro Music, 1997)
  • Live Lugano July 1997 (Live album, recorded at Lugano, 1997)
  • Best Of' (Best of compilation, 1998) CAN: Gold
  • Anthology (Best of compilation, 2002)
  • Anthologie - Mornas & Coladeras (Double CD edition of Anthology, 2004)
  • Live d'Amor (Live DVD, recorded in 2004 at Le Grand Rex, Paris, 2004)
  • Un Geste Pour Haiti"

    13. december 2011

    NOVOSLOVENCI - STAROSLOVENCI !?!





    IZJAVA MIROVNEGA INŠTITUTA NA OBJAVO PRISPEVKA NA SPLETNI STRANI SDS "Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi"


    ... pamflet ustvari tipično rasno konstrukcijo domnevno »ne-slovenskih« prebivalcev Slovenije z določenimi kulturnimi potezami, hkrati pa ponovno grobo potvarja podatke o izbrisanih.
    Kot organizacija, ki se že desetletje posveča raziskovanju in popravi posledic izbrisa kot množične kršitve človekovih pravic, opozarjamo na neresničnost trditve, da je »Kresalova podelila stalno bivališče za nazaj približno 20.000 takoimenovanim izbrisanim« in da so si »mnogi nemudoma uredili državljanstvo«. Od 25.000 izbrisanih ima danes urejen status samo okoli 12.000 ljudi (in ne 20.000, kot napačno trdi avtor).

    Od vseh izbrisanih, ki imajo danes urejen status, je samo 7.300 državljanov in samo ti imajo volilno pravico. Ostali izbrisani, ki imajo urejen status, imajo samo dovoljenje za stalno prebivanje in volilne pravice na državnozborskih volitvah nimajo.

    Državljanstvo določene države pomeni popolno vključitev v pravni in politični red enakosti, zato mora biti ločevanje med »novimi« in »starimi« državljani absolutno nesprejemljivo in dojeto kot kršenje temeljnega ustavnega reda, oziroma spodnašanje pravne države - v trenutku, ko ne zavrnemo govorice ločevanja državljanov na državljane ene in druge vrste, sprejmemo logiko, ki je že a priori rasistična.
    Pozdravljamo spontano in kreativno reakcijo civilne družbe in angažiranih državljanov in državljank, ki prav z uporabo kulturno določljivih označevalcev domnevne »manjvrednosti« (nošenje trenirke) opozarjajo na nesprejemljivost tovrstnega posploševanja. S tem nam ponazarjajo, da smo v družbi, v kateri je dovoljeno tovrstno kršenje ustavnega reda in razpihovanje sovraštva, lahko tarča vsi.
    Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta
    Ljubljana, 13. 12. 2011

    foto: Matej Povše
    Celotno izjavo najdete na njihovi spletni strani.
    http://www.mirovni-institut.si/Izjava/Detail/si/izjava/Sovrastvo-do-drzavljank-in-drzavljanov-Slovenije-in-ponovna-zloraba-izbrisanih/