prvi sneg

in je
kot je bilo še
dan pred tem
in je
kot je bilo
še pred nočjo
in hkrati nič
ni več tako

kot bi se kdo
z močjo igral
in bi ves svet
varno zavil
v kristalni
šal snežink

in bo
kot je bilo

tega martina pod mojim oknom jutro

DIA DE MUERTOS

v nasmehu nekega dneva

stopiš na svoje križišče

in streseš pesek iz popotnih čevljev

nekdo te vpraša kam hočeš

ti skriješ utrujene noge

in poveš

da si bil tam

prijatelji ti odpirajo okna

in ne veš koga si ranil

tvoja roka nikoli ni prazna

karkoli si storil

v nasmehu nekega dneva

si prinesel

prinesel s seboj

med glasbo in njeno tišino

med senco in njenim telesom

med žensko in njeno lahko stopinjo

čutiš pot med besedo in molkom

in zemlja na katero si stopil

ti je vzela del potovanja

ko se vrneš

si sam

ptice so zaprle poletje

in dež je ustavil ceste

nad praznim vrčem ti prsti napnejo strune

v tišini pretrgaš zaveso

in stopiš

pred drevo ki si ga posadil

v nasmehu nekega dneva

da odlomiš vejo

za na pot

tomaž pengov

http://www.youtube.com/watch?v=MWLb-ftqVO4