Utrujena od podobe svojega plemena

Utrudil sem se podobe svojega plemena
in se izselil.

Iz dolgih žebljev
si varim ude novega telesa.
Iz starih cunj bo drobovje.
Nagniti plašč mrhovine
bo plašč moje samote.
Oko si izderem iz globine močvirja.
Iz prežrtih plošč gnusa
si bom postavil kolibo.

Moj svet bo svet ostrih robov.
Krut in večen.
Tomaž Šalamun

Spoštovani T.
Pomlad razsaja po deželi, jaz pa sem uuutrujena od podobe svojega plemena. In od beeesed, ki jih plemenski vrači trosijo po plemenskih medijih in tekmujejo, kdo bo koga bolj kultivirano oblajal, naskočil, obgrizel ali poscal. Ponedeljek zvečer, glavna plemenska TV predvaja Polemiko, v kateri so nabrali plemenjake s podbradki (ker so vsi že dolgo pri koritu) med njimi takega z licenco plemenitega mrhovinarja, ki maha s stavki, kot so ''živimo v imitaciji pravne države''. Skoraj ne morem verjeti, kako preprosto se je strinjati prav z njim-i.

Skoraj 50 let so stari tvoji ostrorobi verzi, T. Toliko kot jaz. Če jih ne bi zapisal takrat, bi si jih v teh dneh morala izmisliti sama. Samo tega ne vem, ali si slutil, da bodo plemenski potomci zasenčili svoje očete. Da bo podalpsko pleme dobilo svojo lastno plemensko elito, ki si bo najprej v imenu razlaščanja prilastila skupne dobrine, se ''civilizirala'', izbrisala rodovno neprimerne, pospravila vsiljive begunce tujih plemen za rešetke, občasno pogrizla med sabo, v svojem prostem času pa oblečena v kravate, večer za večerom svojemu utrujenemu plemenu uprizarjala resničnostni šov pranja plemenskih jajc.