trobente

hrbti moje dežele
so temnejši od noči

prišiti na nebo z zvoniki
s prangerji med ljudi

iskat si šla trpotec
za svojo opeklino

mojega vrta rože
ognja ne gasijo

v deželi temnih hrbtov
je onkraj vedno blizu

maširajo trobentice
trobente pa cvetijo

dotik

po topli zimi
prihaja letni čas molčanja

trmasto se uleže vmes
kot prah kot sefia
na slike ki so bile
še včeraj v barvah

zamenjam prt
in ne pomaga
prekopljem vrt
in ne pomaga

umaknem se
in ne pomaga
dotaknem se
in ne pomaga

leži vmes
ranjen in zaklet
ne more peti
ne more govoriti

a tudi molčanje
ne pomaga

fotografika: levazleve

Ni res, da se nič ne da

'Ni res, da se nič ne da. Storiti, spremeniti, narediti! Prišel sem vam povedat, da ljudje, ki v Afriki trpijo zaradi vojn, niso norci, ampak žrtve.'

S temi besedami je odločno, a hkrati z neverjetno mehkobo v očeh začel svoj nastop Tomo Križnar v kulturnem centru v Krškem 15. 4. 2008.

Za krizo v Darfurju ni odgovorna samo narava, napredovanje Sahare proti jugu, vse nižji voda v arteških vodnjakih, vse manj zelene paše, umirajoča drevesa, ampak tudi ljudje, ki se niso prilagodili na novo nastajajoče razmere. Predvsem pa tisti, ki so konflikte izkoristili v svoje interese po pravilu divide et impera.

Če se Amerika in Kitajska ne bosta hitro dogovorili glede delitve sudanske nafte, se utegne vžgati vsa Centralna Afrika, do Konga, kjer je v zadnjih šestih letih neposredno zaradi vojne za koltan, iz katerega pridobivajo tantalijum, ki ga imamo vsi vgrajenega v kondenzatorjih naših mobilnih telefonov, računalnikov in digitalnih kamer, umrlo šest milijonov ljudi.

Velikim silam, ki se v prvem, drugem in tretjem svetu borijo za nadzor nad vodo, energijo, minerali, sužnji, izplen opravičuje vsa sredstva. Če bomo dopustili kar se dogaja v afriških kolonijah, bomo prakso uzakonili in utegne doseči tudi nas in naše otroke.

Čutim z žrtvami, ki jih srečujem, čutim, da je treba spremeniti dojemanje kdo smo, od kod prihajamo, kaj nam je početi in kam nam je pot. Zato delam na novi knjigi in dokumentarnem filmu. Ko bom končal, se bom skušal vrniti nazaj v Darfur.
(Tomo Križnar v svojih intervjujih)

http://www.tomokriznar.com/slo/index.html

Balkan

'Balkan ni ogledalo vseh sebstev ali obljuba evropske prihodnosti. Balkan prav tako ni prostor mitološke prezentacije arhetipske slike krvi in medu. Balkan je … tako ga občutim iz dneva v dan … ideološko izpeljano brezno, zdrs, ne v celoti, celo takrat, ko niti ne vem, kaj je Balkan. Tisto na severu iznad Grčije ali tisto na jugovzhodu od Trsta ali Graza.

Včasih Balkan izgleda kot Afrika v najmračnejših sanjah bede, bolezni, genocida, razsipanja, lokanih totalitarizmov. Čeprav ne vem točno, kako izgleda Afrika. Včasih deluje Balkan kot mnoštvo majhnih in skromnih provincialnih eksistenc, z vsemo svojimi potisnjenimi in travmatičnimi jezami – pravo zaostalo evropsko buržoazno okolje.

Toda včasih je Balkan tak kot sleherna točka na tem svetu, ne dosti drugačna od katerekoli zahodne ali neke druge zgodbe. Bunkerji v Afriki se razlikujejo od bunkerjev na Balkanu, čeprav – danes – bunkerji v Bosni, Albaniji, Sloveniji ali Romuniji nimajo enakega značaja. Niso več sledi iste vrste. To so spomini in vpisi, s katerimi se je treba soočiti.'

Miško Šuvaković, Diskurzivna anliza, BG, 2006, str. 402
(prevedla levazleve)

http://www.youtube.com/watch?v=0llH0mKbjuc&feature=related

Vprašanje torej ni, kje je Balkan, ampak, kaj je za koga Balkan. In, kakšni so razlogi.

p.s. 'Opiranje na tuje besedilo je postopek med navado in nujnostjo, sporazum med lenostjo in konvencijo.'
Gordana Đerić

Relativnost drugosti

KAKO MOGU VJEROVATI

Nakon svega, što je bilo,

nije vrijeme, da se pati,

al ne mogu ispočetka,

jer ne mogu vjerovati.

Nakon svega, što sam dala,

iznenada vatra plamti,

bit će ista kao nekad,

al toplinu neće dati.

Kako mogu vjerovati,

raste crna voda,

kad kapetan bježi z broda,

kako mogu ja ostati.

Nakon svega, što je bilo,

opet ćemo cvijeće brati,

bit će isto kao nekad,

ali neće mirisati.

(Arsen Dedić)

http://www.youtube.com/watch?v=FS8OWCWjhbI

Sentimenti, sentimenti ... Arsen mi ne bo zameril, da si sposojam njegovo pesem. Je pa fotografika nastala posebej zanjo.

P.S. Ne le stare fotke, tudi stare pesmi nas lahko odnesejo ... v drugi čas. In nas seznanijo z relativnostjo drugosti.

Ob najinem rojstvu
sem ti podarila svoj obraz,
ga posadila v tvojo dlan
in zaspala.
sanjala sem
in...
sanje so bile dolge.
Na bregu teh sanj sem pozabila svojo podobo
in izgubila svoj cas.
Tisto noc
se je Luna umaknila z mojega okna.
Zakrila me je tema,
zato sem se zbudila.
Kazalci ure
so se ustavili,
čas te je ukradel iz moje sobe.
Skupaj z vama sem izgubila svoje poteze.
Moj obraz
je se vedno zasajen v tvojo dlan
kot ob najinem rojstvu.
To je bilo moje darilo.
Halud Almuala


fotografika: levazleve

Tisti, ki berete komentarje, jo poznate. Pesem je na blog posla/a nomi. Me je zamikalo, da jo pospremim s fotografiko in objavim še enkrat. Naj praznuje poezija tudi v aprilu.