son de la frontera

Son de la frontera danes v Križankah ob 20. uri. Španska melanholija, spletena iz strasti in žalosti. Glasovi, ki so potovali z ladjami, se dotikali horizonta, se potapljali in prihajajo nazaj z lahkoto metulja. Kot muzika, ki zadene.
http://www.youtube.com/watch?v=WnCjkaD6z1Q

Panonski majski sikstih

Mestna hiša v Subotici, razkošje madžarske secesije

Notranjost jemlje dih

Blagodejni vrt v ulici Svetozara Miletića
ali Every Rose Has Its Thorn

http://www.youtube.com/watch?v=YAmlGxM2APc&feature=related

mmm

Levazleve je bila ta vikend povabljena na slikarsko druženje ob Ludoškem jezeru - manjšem in mirnejšem bratu slavnejšega Paličkega jezera. V soboto praznovala muzejsko noč v Subotici, v nedeljskem jutru pa se potepala med polji. Vmes in potem pa so dišali vrt in vrtnice.

MAJ!

Prvomajsko jutro, uniformirani vojaki in policaji so se navsezgodaj krepčali s hamburgerjem in kokakolo. Nič takega, če se ne bi dogajalo na RDEČEM TRGU - sredi Moskve. Sicer pa, tudi kokakola je RDEČA!




Podzemna železnica - pravijo, da je ruski metro najhitrejši na svetu. To pravijo, seveda, Rusi. Pa jim je, se mi že zdi, za verjeti.


Nedeljska tržnica rabljenih reči Yunona - v Petersburgu. Slikoviti bazar vsega, kar v našem razvajenem svetu praviloma pristane v smeteh. Ekološka tržnica, pravzaprav, le da so med vsem ponujanim kupci v manjšini.



Tole ni Kremelj, ampak petersburška cerkev Jezusovega vnebovhoda. Resuraction. Iz čas secesije, stara torej dobrih sto let.




Še ena petersburška dekadentnost. Ruska aristokracija je ljubila eksotiko in razkošje. Posnetek je iz Carskega sela. Ekaterinin dvorec, njegova glavna znamenitost, je tako obsežen, da ga ne more zajeti noben objektiv.



Kaj pa bi lahko bilo tole? Hudo simpatične in umetelne ... uporabljale so jih ženske, itak. Prejele pa so jih v dar od svojih očetov na dan svoje poroke. No, naj ostane uganka.

v drevoredu narcis

v drevoredu narcis
med jutrom in jutri
vadim praznovanje
praznine
ne vprašaj zakaj
ne krivi svojih ptic
pusti da me mine

zbudim se preden se zbudim

zbudim se preden se zbudim

ljudje ki me poznajo se v daljših

kadrih bližajo in grejo

nastavljajo na okna svoje znake

se pogovarjajo z mojo tišino

včasih me spravijo v kot in mi povejo

da nisem varovala ognja

včasih mi sneži na čelo

pelod zdravilnega grmovja kot

neizrekljivi prah besed kot

blag pogled ki odpre in celi rane

zbudim se preden se zbudim

dišijo in grozijo slike sanj vabijo ladje

ki so zapustile pristanišča mamijo

mesta ovita v šal ljubljenih rok

pogajam se s seboj da grem da

smem pustiti radosti da me zamaje

da me raznosi v še neznano smer

in vem zunaj se znova svita

na ustju reke me namesto morja čaka

druga reka ker vse traja tudi ko izginja

ENKRAT

enkrat bodo krhlji

na mizi enkrat

bodo obale poletja

polomljeni dežnik

in navajene kretnje

izgubljeni zaklad

samota bo kot ptica

ujeda objela moj vrat

enkrat bom predaleč

da bi me hodili iskat

JA, PUST

'TA GRDI' IZ DREŽNICE (nad Kobaridom)

Slikovite drežniške maske, ki za razliko od vseh ostalih naj ne bi odganjale zime, ampak jo varovale.

Maske so iz orehovega ali lipovega lesa, rezljane iz enega kosa in so unikatni izdelki samih fantov. Z njimi je strogo prepovedano trgovati. Če bi fantje dobili nekoga iz svojih vrst, ki bi svoje obličje prodal, bi ga iz fantovščinen gotovo izključili. Dekleta sicer lahko pomagajo pri šivanju pustnih oblačil, kaj več pa jim ni dovoljeno, saj je pust stroga domena fantov, pa še to neporočenih!

Pa še to: V Drežnici za pusta nastopajo tudi 'ta lepi', ampak jih 'ta grdi' v svoji divji lepoti zasenčijo.
Vir:
www.turizem-kranjc.si/novice-pust.html in
http://www.kobarid.si/dreznica/pust.html

11+11 in 10+10+10

Na mizo si nebo položiš,
zvezde si narežeš na rezine,
naj te ne mine, naj ne mine
okus nebeške prostornine!

Na zdravje, Vodnarji!

http://www.youtube.com/watch?v=zBUJztI884M&feature=related

Zimski vrt

gospoda ta vrt tukaj

ni vselej spodoben

in ignorira javno mnenje

a rože vztrajno rasejo

zaman torej stražarji ker

res kdo bi mogel cvetju

prepovedati cvetenje

niti led in dnevi sivi

ga ne zadenejo v živo

tako se zdi ta čudni vrt

najlepši je pozimi

http://www.youtube.com/watch?v=JDTGNKQe6_w&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=7-mLXLT3ROg&feature=related
Vse najboljše, T.

Letni čas se vrne, leto pa nikoli

Letni čas se vrne, leto pa nikoli ... (J.K.)

Vsem, ki zvesto ali tuintam odpirate strani pri Levizleve, veselo oznanilo: gremo dalje kot doslej, poetično, premišljeno, vizualno. Lahko pričakujete tudi nove oblike, npr. video intervjuje z osebami, ki imajo kaj povedati, ali pa avtorske fotoanimacije (kot je ta, ki jo najdete na spodnjem linku).

http://www.youtube.com/watch?v=9y3A7uwb0I8
In hvala vsem, ki se odločate za komentiranje - blog je tako bolj živ, bolj živa pa tudi Levazleve.

Meditacija

Solsticij – zimski obrat. To je noč, ko neha tema dnem svetlobo krast. Ko začnejo na marelo naših mnenj snežiti mala drobna sonca. In svet postaja raz-svetljen, bolj svetel in morda manj svet.

A prej se morajo zgoditi časi senc, strah pred izgubo in noči bedenja. Da smo pripravljeni, ko pride smrt v bližino naših ljubih, ko izgubimo brez priziva, ko se spomini preselijo v spomin. Da smo dovolj pogumni za spoznanje, kako krhko je telo. Kako smo krhki sami.

Človekove pravice in Ne joči, Peter

Levazleve je službeno spremljala skupino devetošolcev na srečanje šol slovenske UNESCO mreže ob dnevu človekovih pravic – v belo Ljubljano. Za tehnično zelo korektno izpeljano prireditev v Koloseju se tradicionalno potrudi OŠ Jožeta Moškriča. Nobene zmede, čakanja v dolgi vrsti, otroci vodiči, natisnjen program, rezervirani sedeži. Treba se je samo udobno zlekniti in prepustiti predstavi. Let's show begin.

Pred nami so se izmenično vrstili slavnostni govorniki in posamezne 'točke', ki so jih izvajali malčki, učenci in dijaki različnih slovenskih zavodov. Kot je to v navadi, smo bili deležni kreativnega dometa učiteljic in vtis je, da vremenske neprilike delujejo kontraproduktivno:

Bolj ko vode naraščajo, večja je šolska ustvarjalna suša. Pravijo, da gre za globalni pojav, tako rekoč planetarni. Tudi rdeča nit proslave je sijala od originalnosti: Primož Trubar.

Seveda lahko najdemo močne povezave med človekovimi pravicami in Trubarjem - protestantom, če … Če se ne bi letos 'lubim Slovencem' zgodila inflacija trubarijanstva s trumo proslav o našem Primusu in še zlasti, če ne bi bilo za nami septembrskih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so v dobrem tednu postregli s 105! prireditvami, razstavami, predavanji, dogodki – o Trubarju in njegovem času. Dobro, Primož Trubar - once again!

Pa to ni edino, kar me je pripravilo do tega pisanja. Slavnostni govorci - vsi po vrsti so, kot bi se zmenili, tekmovali, kdo bo bolj ignoriral zgodovinski in da, tudi planetarni kontekst deklaracije o človekovih pravicah. Kdo bo bolj gladko prezrl aktualne kršitve človeškega dostojanstva in sprenevedanja privilegiranih. Ne le tam daleč v Afriki ali Tibetu, ampak tudi mnogo bliže. Nobenih neprijetnih resnic, dejstev, primerjav, nobenega spodbujanja kritičnosti do krivic, pozivanja k solidarnosti – z izključenimi, z izbrisanimi, z drugačnimi …

Mladim je treba to prihraniti, njih je treba nahraniti drugače – z njihovimi pravicami. Namestnik varuhinje človekovih pravic nam je namignil, da je lahko aktualno vprašanje, zakaj morajo otroci nositi copate, učiteljem pa ni treba. Ljubljanski malčki, ki so jih njihove tr'šice pripeljale na oder, so nam pojasnili svoje stališče: pravica je, da je tako, kot sam hočem, da ne grem z mamo v trgovino, ker se raje igram … In v tem prisrčnem smislu dalje. Gospa M., ki se je prikazala namesto župana J., je bila navdušena nad njimi: Čudovito, kako so naši slovenski otroci polni samozavedanja!

Res, čudovito. Po generacijah skromnih in nesamozavestnih imamo končno naraščaj za pravo slovensko nacijo! Tako je zvenelo na praznovanju človekovih pravic, ponosno in pravično. Krepili smo svojo nacionalno identiteto in ji ploskali. Nič zato, če smo v svoji šolski vnemi zgrešili temo. Povzdignili smo infantilne želje in jim ploskali. Nič zato, če učiteljice delujejo izčrpano, otroci pa naveličano, show mus't go on.

Ko so nam za konec vrteli še film Ne joči, Peter, je bila dvorana polprazna. Seveda, ena izmed govornic nas je posvarila, da se je treba izogibati zaslonom in virtualnemu mreženju ter se vrniti k stari dobri knjigi. Mladi so, med enim in drugim, izbrali tretje: Mc Donalds nadstropje nižje ali šoping v BTC. V skladu s svojo pravico. Če smo natančni, so sploh imeli izbiro?

Kaj pa učitelji-ce?
'Učitelji so politično impotentni. To zlasti pomeni, da so preveč ubogljivi, konformirani in prilagojeni,' je v knjigi Učitelj intelektualec zapisal filozof in učitelj Dušan Rutar. Na to temo pa drugič. Kmalu.

319b89016bb91e44610d119d0f569fdb

Miklavževo darilo

Draga moja Katy in Izyboy, čestitam! Čeprav je bila oblačna noč, se mi zdi, da je Orion nocoj posebej lepo svetil nad deželo. In danes je praznično jutro - za vaju in za vse, ki vaju poznamo. In seveda za malo zvezdico, to novo svetlobo vajinega ozvezdja.

http://www.youtube.com/watch?v=GLegJbpDsZM

ENHORABUENA

Para mi amigo!

http://www.youtube.com/watch?v=XuThttp://www.youtube.com/watch?v=MM1pPuN0rk0duF7xPfM&

TA VESELI DAN KULTURE

VOLČJI GRAD

na kraških razpelih
namesto boga drhtijo
barve terana

kamniti starci
nosijo streho neba
negibni stražarji krasa

mario palli
s finimi prsti
odpira stara vrata

objame nas prostor
strmim nad esenco
hiše bivanja časa

volčji grad
pentimento skrit
v spominu starega platna

Dragi moji, ob 'TA VESELEM DNEVU KULTURE' poetično-vizualno voščilo vsem, ki zahajate na Levo. In ja, ne praznujte le virtualno, danes je dan odprtih vrat kulturnih hramov, gratis kinopredstave, knjižnice odpuščajo dolgove ... Premaknite se, da vas ne bo davčna uprava popisala kot nepremičnine.

Še pomite, tovariši

Ni tišine, tukaj smo zato, da govorimo. O spominih, ki dajejo moč za organiziranje družbenih bojev. O mrežah, ki se gibljejo na nove teritorije. O umetnosti kot izkušnji in eksperimentu. O kulturnih hibridih in političnih mutantih. O praksah svobode in ustvarjanju drugačnih odnosov.

Vabljeni na posvet o radikalnem izobraževanju,
ki bo v petek, 28. 11. ob 18:00
v galeriji Škuc in na otvoritev razstave ob 20:00.

Sodelujoči, ki prihajajo s treh celin (Contra Filé, H.I.J.O.S., La Lleca, The Pinky Show, Radikalno izobraževanje / Radical Education, Universidad Nómada, Sekcija za Latinsko Ameriko, Zampa di Leone, Agon Hamza Albert Heta, Hajrudin Hromadžić, Helena Popović), se na različne načine ukvarjajo z vračanjem glasu tistih, ki ga nikoli niso imeli ali jim je bil odvzet nasilno skozi zgodovino vladanja močnejših, spretnejših, privilegiranih.

Gradijo na slovnici praktičnih vprašanj in konceptov, katerih namen ni v tem, da bi sestavili nek enoten 'akcijski program', ampak predvsem v tem, da bi nas naučili povedati sklenjeno zgodbo, ki prisega na zvestobo uporništvu.
(povzeto po Gašper Kralj in Bojana Piškur)

Jesenska fotka

Avtor posnetka: iztok izyboy
Pošljite mi kakšno jesensko fotko, je nekaj objav nazaj vabila Levazleve. Evo, jesen še traja, objavljam prvo fotko (za pogum vsem ostalim).
Pa še droben komentar, seveda: fotografi ljubijo svetlobo, ko se rojeva dan ali ko jenjuje. Sonce, ta močan simbol življenja, se iz ozadja dotika prihajajočega bitja, ki raste v zavetju (bodoče) matere, ki ga z objemom svojih rok varuje in hkrati radovedno pričakuje. Tudi fotograf je po svoje vpleten v to najbolj čudežno dimenzijo človeškega bivanja.
Morda se protislovno sliši, a v nekem smislu je fotka manj jesenska in bolj brezčasna. Lepo.

For my dear friend

http://www.youtube.com/watch?v=8M9U1OU0MzU

8 minut in 13 sekund - dovolj časa, da se spomniš starih časov.

Vse najboljše, Rut

spiti nedeljsko kavico
v zavetju kakšne beograjske kavarne
si privoščiti merico vročega kostanja
pustiti da te presenetijo mladi igrivi
študentje in študentke nekih čudnih
jezikov poklicati v slovenijo sina in
stare prijatelje kljub nesramno dragim
mobitelovim impulzom zajeti sapo
in globoko vdihniti ob novi črtici se
zahvaliti za razkošje novembrskega
sonca odpreti neprebrano knjigo
in se prepustiti pregrešnemu
užitku branja v samoti vse to rut
na en tak blagoslovljen dan

VETRNIK MOUNTAIN

na razpotju vlažne zemlje in nebes
starec stražar varuje zlati rez

aj planina na praznično jutro zastave
plapolajo v mleku spomina

ve se drevesa so hosta
breze so njen nakit

kar je žarelo ne žari
le temno in pogumno preživi