Strani

23. februar 2009

JA, PUST

'TA GRDI' IZ DREŽNICE (nad Kobaridom)
Slikovite drežniške maske, ki za razliko od vseh ostalih naj ne bi odganjale zime, ampak jo varovale.
Maske so iz orehovega ali lipovega lesa, rezljane iz enega kosa in so unikatni izdelki samih fantov. Z njimi je strogo prepovedano trgovati. Če bi fantje dobili nekoga iz svojih vrst, ki bi svoje obličje prodal, bi ga iz fantovščinen gotovo izključili. Dekleta sicer lahko pomagajo pri šivanju pustnih oblačil, kaj več pa jim ni dovoljeno, saj je pust stroga domena fantov, pa še to neporočenih!

Pa še to: V Drežnici za pusta nastopajo tudi 'ta lepi', ampak jih 'ta grdi' v svoji divji lepoti zasenčijo.
Vir:
www.turizem-kranjc.si/novice-pust.html in
http://www.kobarid.si/dreznica/pust.html

3. februar 2009

20. januar 2009

Zimski vrt




gospoda ta vrt tukaj

ni vselej spodoben

in ignorira javno mnenje


a rože vztrajno rasejo

zaman torej stražarji ker

res kdo bi mogel cvetju

prepovedati cvetenje


niti led in dnevi sivi

ga ne zadenejo v živo

tako se zdi ta čudni vrt

najlepši je pozimi


http://www.youtube.com/watch?v=JDTGNKQe6_w&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=7-mLXLT3ROg&feature=related

Vse najboljše, T.

1. januar 2009

Letni čas se vrne, leto pa nikoli

Letni čas se vrne, leto pa nikoli ... (J.K.)
Vsem, ki zvesto ali tuintam odpirate strani pri Levizleve, veselo oznanilo: gremo dalje kot doslej, poetično, premišljeno, vizualno. Lahko pričakujete tudi nove oblike, npr. video intervjuje z osebami, ki imajo kaj povedati, ali pa avtorske fotoanimacije (kot je ta, ki jo najdete na spodnjem linku).
http://www.youtube.com/watch?v=9y3A7uwb0I8
In hvala vsem, ki se odločate za komentiranje - blog je tako bolj živ, bolj živa pa tudi Levazleve.

21. december 2008

Meditacija


Solsticij – zimski obrat. To je noč, ko neha tema dnem svetlobo krast. Ko začnejo na marelo naših mnenj snežiti mala drobna sonca. In svet postaja raz-svetljen, bolj svetel in morda manj svet.

A prej se morajo zgoditi časi senc, strah pred izgubo in noči bedenja. Da smo pripravljeni, ko pride smrt v bližino naših ljubih, ko izgubimo brez priziva, ko se spomini preselijo v spomin. Da smo dovolj pogumni za spoznanje, kako krhko je telo. Kako smo krhki sami.

14. december 2008

Človekove pravice in Ne joči, Peter

Levazleve je službeno spremljala skupino devetošolcev na srečanje šol slovenske UNESCO mreže ob dnevu človekovih pravic – v belo Ljubljano. Za tehnično zelo korektno izpeljano prireditev v Koloseju se tradicionalno potrudi OŠ Jožeta Moškriča. Nobene zmede, čakanja v dolgi vrsti, otroci vodiči, natisnjen program, rezervirani sedeži. Treba se je samo udobno zlekniti in prepustiti predstavi. Let's show begin.

Pred nami so se izmenično vrstili slavnostni govorniki in posamezne 'točke', ki so jih izvajali malčki, učenci in dijaki različnih slovenskih zavodov. Kot je to v navadi, smo bili deležni kreativnega dometa učiteljic in vtis je, da vremenske neprilike delujejo kontraproduktivno:

Bolj ko vode naraščajo, večja je šolska ustvarjalna suša. Pravijo, da gre za globalni pojav, tako rekoč planetarni. Tudi rdeča nit proslave je sijala od originalnosti: Primož Trubar.

Seveda lahko najdemo močne povezave med človekovimi pravicami in Trubarjem - protestantom, če … Če se ne bi letos 'lubim Slovencem' zgodila inflacija trubarijanstva s trumo proslav o našem Primusu in še zlasti, če ne bi bilo za nami septembrskih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so v dobrem tednu postregli s 105! prireditvami, razstavami, predavanji, dogodki – o Trubarju in njegovem času. Dobro, Primož Trubar - once again!

Pa to ni edino, kar me je pripravilo do tega pisanja. Slavnostni govorci - vsi po vrsti so, kot bi se zmenili, tekmovali, kdo bo bolj ignoriral zgodovinski in da, tudi planetarni kontekst deklaracije o človekovih pravicah. Kdo bo bolj gladko prezrl aktualne kršitve človeškega dostojanstva in sprenevedanja privilegiranih. Ne le tam daleč v Afriki ali Tibetu, ampak tudi mnogo bliže. Nobenih neprijetnih resnic, dejstev, primerjav, nobenega spodbujanja kritičnosti do krivic, pozivanja k solidarnosti – z izključenimi, z izbrisanimi, z drugačnimi …

Mladim je treba to prihraniti, njih je treba nahraniti drugače – z njihovimi pravicami. Namestnik varuhinje človekovih pravic nam je namignil, da je lahko aktualno vprašanje, zakaj morajo otroci nositi copate, učiteljem pa ni treba. Ljubljanski malčki, ki so jih njihove tr'šice pripeljale na oder, so nam pojasnili svoje stališče: pravica je, da je tako, kot sam hočem, da ne grem z mamo v trgovino, ker se raje igram … In v tem prisrčnem smislu dalje. Gospa M., ki se je prikazala namesto župana J., je bila navdušena nad njimi: Čudovito, kako so naši slovenski otroci polni samozavedanja!

Res, čudovito. Po generacijah skromnih in nesamozavestnih imamo končno naraščaj za pravo slovensko nacijo! Tako je zvenelo na praznovanju človekovih pravic, ponosno in pravično. Krepili smo svojo nacionalno identiteto in ji ploskali. Nič zato, če smo v svoji šolski vnemi zgrešili temo. Povzdignili smo infantilne želje in jim ploskali. Nič zato, če učiteljice delujejo izčrpano, otroci pa naveličano, show mus't go on.

Ko so nam za konec vrteli še film Ne joči, Peter, je bila dvorana polprazna. Seveda, ena izmed govornic nas je posvarila, da se je treba izogibati zaslonom in virtualnemu mreženju ter se vrniti k stari dobri knjigi. Mladi so, med enim in drugim, izbrali tretje: Mc Donalds nadstropje nižje ali šoping v BTC. V skladu s svojo pravico. Če smo natančni, so sploh imeli izbiro?

Kaj pa učitelji-ce?
'Učitelji so politično impotentni. To zlasti pomeni, da so preveč ubogljivi, konformirani in prilagojeni,' je v knjigi Učitelj intelektualec zapisal filozof in učitelj Dušan Rutar. Na to temo pa drugič. Kmalu.

319b89016bb91e44610d119d0f569fdb

6. december 2008

Miklavževo darilo

Draga moja Katy in Izyboy, čestitam! Čeprav je bila oblačna noč, se mi zdi, da je Orion nocoj posebej lepo svetil nad deželo. In danes je praznično jutro - za vaju in za vse, ki vaju poznamo. In seveda za malo zvezdico, to novo svetlobo vajinega ozvezdja.

http://www.youtube.com/watch?v=GLegJbpDsZM

2. december 2008

TA VESELI DAN KULTURE

VOLČJI GRAD

na kraških razpelih
namesto boga drhtijo
barve terana

kamniti starci
nosijo streho neba
negibni stražarji krasa

mario palli
s finimi prsti
odpira stara vrata

objame nas prostor
strmim nad esenco
hiše bivanja časa

volčji grad
pentimento skrit
v spominu starega platna



Dragi moji, ob 'TA VESELEM DNEVU KULTURE' poetično-vizualno voščilo vsem, ki zahajate na Levo. In ja, ne praznujte le virtualno, danes je dan odprtih vrat kulturnih hramov, gratis kinopredstave, knjižnice odpuščajo dolgove ... Premaknite se, da vas ne bo davčna uprava popisala kot nepremičnine.



27. november 2008

Še pomite, tovariši

Ni tišine, tukaj smo zato, da govorimo. O spominih, ki dajejo moč za organiziranje družbenih bojev. O mrežah, ki se gibljejo na nove teritorije. O umetnosti kot izkušnji in eksperimentu. O kulturnih hibridih in političnih mutantih. O praksah svobode in ustvarjanju drugačnih odnosov.

Vabljeni na posvet o radikalnem izobraževanju,
ki bo v petek, 28. 11. ob 18:00
v galeriji Škuc in na otvoritev razstave ob 20:00.


Sodelujoči, ki prihajajo s treh celin (Contra Filé, H.I.J.O.S., La Lleca, The Pinky Show, Radikalno izobraževanje / Radical Education, Universidad Nómada, Sekcija za Latinsko Ameriko, Zampa di Leone, Agon Hamza Albert Heta, Hajrudin Hromadžić, Helena Popović), se na različne načine ukvarjajo z vračanjem glasu tistih, ki ga nikoli niso imeli ali jim je bil odvzet nasilno skozi zgodovino vladanja močnejših, spretnejših, privilegiranih.

Gradijo na slovnici praktičnih vprašanj in konceptov, katerih namen ni v tem, da bi sestavili nek enoten 'akcijski program', ampak predvsem v tem, da bi nas naučili povedati sklenjeno zgodbo, ki prisega na zvestobo uporništvu.
(povzeto po Gašper Kralj in Bojana Piškur)

24. november 2008

Jesenska fotka


Avtor posnetka: iztok izyboy
Pošljite mi kakšno jesensko fotko, je nekaj objav nazaj vabila Levazleve. Evo, jesen še traja, objavljam prvo fotko (za pogum vsem ostalim).
Pa še droben komentar, seveda: fotografi ljubijo svetlobo, ko se rojeva dan ali ko jenjuje. Sonce, ta močan simbol življenja, se iz ozadja dotika prihajajočega bitja, ki raste v zavetju (bodoče) matere, ki ga z objemom svojih rok varuje in hkrati radovedno pričakuje. Tudi fotograf je po svoje vpleten v to najbolj čudežno dimenzijo človeškega bivanja.
Morda se protislovno sliši, a v nekem smislu je fotka manj jesenska in bolj brezčasna. Lepo.

16. november 2008

Vse najboljše, Rut

spiti nedeljsko kavico
v zavetju kakšne beograjske kavarne
si privoščiti merico vročega kostanja
pustiti da te presenetijo mladi igrivi
študentje in študentke nekih čudnih
jezikov poklicati v slovenijo sina in
stare prijatelje kljub nesramno dragim
mobitelovim impulzom zajeti sapo
in globoko vdihniti ob novi črtici se
zahvaliti za razkošje novembrskega
sonca odpreti neprebrano knjigo
in se prepustiti pregrešnemu
užitku branja v samoti vse to rut
na en tak blagoslovljen dan


11. november 2008

VETRNIK MOUNTAIN

na razpotju vlažne zemlje in nebes
starec stražar varuje zlati rez

aj planina na praznično jutro zastave
plapolajo v mleku spomina

ve se drevesa so hosta
breze so njen nakit

kar je žarelo ne žari
le temno in pogumno preživi

30. oktober 2008

kres

ni ga ki bi prezrl ni je ki bi prikrila
žarenje ko jesen je z ognjem zanosila


res najbolj se znajo drevesa
te smešne trepalnice planeta igrati kres


dovolj je ena sama škrlatna packa ruja
da mahovina postane kraljevina dovolj


26. oktober 2008

Pošljite / šaljite

Pošljite mi kakšno jesensko fotko. Objavim.

Šaljite mi koju jesensku fotku.

Na: tanja.plevnik@gmail.com

4. oktober 2008

PIŠITE ČEZ ROB


ČE TI OBROBIJO PAPIR, PIŠI ČEZ ROB.

J.R. JIMENEZ

Oktober ne prinaša samo melanholije dežnega pogleda in akvarelne pokrajine, ki se pretaplja iz zelene v oktavo toplih tonov, dišanje pečenega kostanja in spominjanje ... Skodelico razlogov za odklop, za samoto, za dvojino.
Dragi/drage moji/e, po politično vročem septembru je čas za KULTURO.

ZAČENJATA SE
MESTO ŽENSK
IN
MESEC FOTOGRAFIJE

Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi

http://www.cityofwomen.org/2008/
'Ko bi se za trenutek ustavili bodisi v praznem prostoru ali na zeleni jasi z medvedi, bi ugotovili, da nimamo pravice biti svobodni, dokler svobode drugega ne prepoznamo kot potrebo po samo-omejitvi.

Zgodovinsko so se s tem spopadali predvsem šibkejši: ženske, revni, živali in drugi, ki so v nekaterih primerih omejevani še danes.
Zato gre predvsem za izkoreninjenje ideje, da mora biti samoomejevanje nekaj lastnega šibkejšim. Nasprotno – samoomejevanje [p]ostaja možnost oziroma odgovornost pozicije moči.'
Katja Kobolt in Dunja Kukovec, umetniški vodji 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk

Mesec fotografije obsega številne razstave v različnih galerijah ter spremljevalne programe (vodstva, delavnice, predavanja, omizja itd.). Letos bo v različnih galerijah po sloveniji na ogled 30 fotografskih razstav.
http://www.mesecfotografije.si.
http://www.df-svit.si/celje2008.html

21. september 2008

ČESTITAM


MOGOČE NAS NI TAKO PREPRIČALA LEVICA,
MORDA NAS JE PREDVSEM DESNICA PREPRIČALA,
DA JE ČAS ZA SPREMEMBO!

ČESTITAM VSEM,
KI SO DOBILI PRILOŽNOST,
DA POSKUSIJO IZPOLNITI SVOJE OBLJUBE

IN DA BOMO TUDI ČEZ ŠTIRI LETA ZADOVOLJNI,
DA SE JE DANES TAKO IZŠLO.

16. september 2008

KJE JE SLOVENSKA LEVICA?


Bliže smo dnevu D, večji plakati rastejo.
KAJ PADE V OČI?
DA MED NJIMI NI RAZLIKE!
Plakati mi ponujajo podobice, torej, naj se odločim po tem, katere,
kateri puščajo boljši umetniški vtis? Katera, kateri zasedajo večji in bolj razkošni (beri: dražji) medijski in realni prostor? Kateri imajo bolj močnega liderja ali liderko, bolj odpornega ali odporno na nizke udarce, katere ali kateri bolj tolčejo po Vodji?
Kateri so malo manj odločno na desni? In malo bolj zmerno vmesni?

Kot da vsi zastopajo ENO SAMO FRONTO.
Njihova gesla so kot bi prišla iz iste firme za medijska sporočila.

PA JE TO DOVOLJ?! RAZLIKOVATI SE PO PODOBICAH?
Boste rekli, kaj pa hoče ta LEVAZLEVE?
LEVICO, valjda!
Kje je slovenska politična LEVICA?

Kje so, ki namesto ogorčenja nad podkupninami ogorčeno vprašajo,
ZAKAJ SLOVENIJA SPLOH KUPUJE OROŽJE?
Kje so, ki se ne sprenevedajo, da LAHKO POVSEM LEGALNO mnogi slovenski delodajalci nemoteno izkoriščajo delovno silo, ki prihaja iz socialno zapostavljenih okolij ter iz nekdanje Jugoslavije in ostalih postsocialističnih dežel,
hkrati pa se netijo nacionalistični ognji in ksenofobija?
Kje so, ki bodo ZMANJŠEVALI SISTEMSKO NASILJE nad prosilci za azil in vize, nad pribežniki, nad ateisti, nad romi, nad kritičnimi novinarji, nad kadilci (vrste nikakor ni konec) -
tako, da bodo NAJPREJ ZAHTEVALI SPREMEMBO SEGREGACIJSKIH ZAKONOV,
ne pa samo spremenili poimenovanja?

'KOLIKO FAŠIZMA POTREBUJEMO, DA GA PREPOZNAMO?'
je pred desetletjem preroško vprašal slovenski filozof, ki je tudi spomnil, da fašizem ne raste iz sovraštva, ampak iz radikalne ljubezni - do Vodje, do Nacije, do Folklore.
VEM, DA NOČEM PARLAMENTA, KI ME ZASTOPA S TAKŠNO LJUBEZNIJO!
K VRAGU! TODA, KJE JE PREPRIČLJIVA SLOVENSKA LEVICA?