Gledam skozi okno na vrt,
za zaveso dežja poletja spijo.
Sklonim se nad njihov sijaj,
ti se kakor nekoč sprehodiš mimo
in utrgaš mene za spomin,
vonj po sebi vsepovsod pustiš,
a bolj ko žanjem vrt, bolj mi dišiš.
J.K.
d90412314eadc0782a9a52f65df22e1a
