Nakon svega, što je bilo,
nije vrijeme, da se pati,
al ne mogu ispočetka,
jer ne mogu vjerovati.
iznenada vatra plamti,
bit će ista kao nekad,
al toplinu neće dati.
Kako mogu vjerovati,
raste crna voda,
kad kapetan bježi z broda,
kako mogu ja ostati.
Nakon svega, što je bilo,
opet ćemo cvijeće brati,
bit će isto kao nekad,
ali neće mirisati.
http://www.youtube.com/watch?v=FS8OWCWjhbI
Sentimenti, sentimenti ... Arsen mi ne bo zameril, da si sposojam njegovo pesem. Je pa fotografika nastala posebej zanjo.
P.S. Ne le stare fotke, tudi stare pesmi nas lahko odnesejo ... v drugi čas. In nas seznanijo z relativnostjo drugosti.
