Utrinki, ki ostanejo v sredici spomina.
Sprehodi med snežinkami in sončnimi žarki po meni ljubi poti, moj prviiiii kruh, spečen za prijatelje, pogled na polnoč z mojega balkona. Tako je, kot si naredimo, ali, kot je spodaj zapisala Mah:
polnoč pride, polnoč tudi vedno mine ...
in novo leto je le noč, kot druge.
Še dobro, da noč tudi mine, nekateri bi usahnili brez juter. Jutra naša vsakdanja, jutra za praznik, jutra po prazniku, jutra v dvojini, jutra s samoto, jutra tišine, jutra s kavico, ah, jutra ...
